Odgovorni za varnost države na različne načine poskušajo rešiti kadrovsko stisko med vojaki, hkrati pa jih prikrajšujejo za dodatke zaradi dela med epidemijo.
STA
Slovenska vojska je med epidemijo pomagala na več področjih, tudi s svojim zdravstvenim kadrom.
STA
Matej Tonin ima za sabo zelo burno leto ministrovanja.
Kako narediti vojaški poklic bolj priljubljen med mladimi? To je vprašanje, s katerim se srečuje vsak minister za obrambo, še posebej pa aktualni mož na tem stolčku Matej Tonin.
Medtem ko njegovi načrti o 780-milijonskih investicijah v oborožene sile še čakajo v predalu, je predsednik Nove Slovenije na vlado dal predlog zakona, ki naslavlja kadrovske težave vojske. Predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti »predlaga dvig starostne meje za sodelovanje v rezervni sestavi Slovenske vojske v okviru vojaške dolžnosti, in sicer za moške s 50 let na 55 let, za častnike s 60 na 63 let ter za ženske s 40 na 55 let«. Kako narediti vojaški poklic bolj priljubljen med mladimi, je bilo mogoče napačno vprašanje. Tonin se je namreč očitno pripravljen zadovoljiti s starimi vojaki.
Vojaška dolžnost tudi v miru
Bolj kot navedena sprememba pa bo v javnosti bržkone odmeval predlog, da se »poleg dosedanjih možnosti omogoča ponovna uvedba izvajanja posameznih ali vseh sestavin vojaške dolžnosti tudi v miru, pri čemer se ponovna uvedba vojaške dolžnosti nanaša na otežene oziroma spremenjene razmere«. Pri tej spremembi se predlagatelj zakona sklicuje na Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, v kateri je navedeno, da se v primeru izrednega poslabšanja varnostnega okolja Republike Slovenije »omogoča povečanje obsega obrambnih sil v daljšem časovnem obdobju predvidoma za do 25.000 dodatnih pripadnikov, v skrajnem primeru tudi na podlagi ponovne uvedbe vseh sestavin vojaške dolžnosti«. Definicijo izrednega poslabšanja razmer ne boste našli, o razglasitvi teh pa bi odločal državni zbor na predlog vlade. »Pojem je dovolj širok in lahko zajema tako razmere doma kot tudi zunaj države, vsebinsko pa je, vsaj nekoliko, odmaknjen od pojma 'varnostnih razmer', kar spada bolj na področje sistema notranje varnosti,« pojasnjuje predlagatelj. Zdi se, da gre še za en poskus zapisovanja nejasnih pojmov v zakonodajo, kot je to nedavno storil že DZ v primeru Zakona o tujcih, ki predvideva popolno zaprtje meje v primeru »kompleksne krize«. To je po mnenju ustavnih pravnikov v nasprotju z odločitvami ustavnega sodišča, ki bo bržkone ponovno moralo sprejeti enako odločitev na nezadovoljstvo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa.
Dodatki za vojake
Vojaški poklic ni preveč dobro plačan. Začetnik v oboroženih silah poklicno pot začne z neto plačo 727 oziroma 754 evrov, odvisno od stopnje izobrazbe. Vojaki pa so te dni prejeli še eno zaušnico, tokrat od Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je na prvi stopnji dalo prav državi, ki vojakom, ki so v času prvega vala epidemije delali na terenu, ni izplačevala polnih dodatkov v višini 65 odstotkov, kot to predvideva kolektivna pogodba javnega sektorja. »V zakonu o nalezljivih boleznih je definicija epidemije, ko je lahko nekdo ogrožen, ni treba biti na nekem posebej nevarnem območju, samo na območju, kjer je epidemija razglašena … če si šel od doma v službo, je že možnost okužbe,« je v telefonskem pogovoru svoje videnje predstavil predsednik Sindikata vojakov Slovenije (SVS) Gvido Novak. Delodajalec, torej v tem primeru obrambno ministrstvo oziroma kar država, je odstotke takšnih ur določil sam, pri čemer se je opiral na Razlago kolektivne pogodbe, ki jo je sprejela komisija za razlago kolektivne pogodbe. Ta razlaga je že več mesecev jabolko spora med sindikati in državo, po mnenju SVS pa je bila razlaga celo sprejeta nezakonito, »saj je ožala okvir, določen v kolektivni pogodbi, prav tako odločitev ni verificirana z zapisnikom«, na spletni strani sindikata pojasnjuje odvetnik Borisa Kandutija.
Pritožba v pripravi
Sodba še ni javna, niti pravnomočna, saj v SVS že pripravljajo pritožbo. Še posebej jih moti drugi razlog zavrnitve zahtevka, in sicer razlaga sodišča, da bi izplačilo dodatkov v polnem obsegu ogrozilo vzdržnost javnih financ. »To je politična sodba,« pravi Novak in dodaja, da se sodnik »ne more postaviti v vlogo varuha javnih financ«, češ da to ni njegova naloga. V SVS so prepričani, da bo zaradi vsega navedenega ta sodba preklicana na višjih instancah, kar pa bi lahko imelo resne posledice za državo, ki eno leto po začetku epidemije še vedno prepušča posameznim delodajalcem, da po lastni presoji odločajo, komu pripada kolikšen dodatek. Stroški takšnega pristopa bodo lahko resnično dragi.
STA
