Neozdravljiva bolezen

Preti nov nevaren virus: svarijo pred virusom rjave grbančavosti plodov paradižnika

S.R.
8. 4. 2021, 13.25
Posodobljeno: 8. 4. 2021, 13.32
Deli članek:

V obdobju, ki mu vlada novi koronavirus, je zadnje, kar želi bralec slišati, vest o novem pretečem virusu, ki razsaja po svetu. V Sloveniji ga sicer še nismo zaznali, a je nevarnost velika. Za razliko od sars-cov-2, ta na srečo za ljudi in živali ni nevaren, je pa nevaren nekaterim vrtninam in posledično gospodarstvu.

https://gd.eppo.int/Heike Scholz-Döbelin (LWK NRW)
Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika.

Govora je o virusu rjave grbančavosti plodov paradižnika (ToBRFV). Kot nakazuje že njegovo ime, gre za škodljiv virus, ki se ga morajo bati predvsem pridelovalci paradižnika, paprike in feferonov.

Pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pridelovalce vrtnin opozarjajo, naj bodo zaradi možne okuže s tem virusom pri nakupu semen in sadik paradižnika, paprike in feferonov previdni, ob tem pa naj »redno pregledujejo svoje nasade in v primeru suma na navzočnost bolezenskih znamenj nevarnega virusa takoj obvestijo upravo.«

Kot so pojasnili, gre za nov in nevaren karantenski rastlinski virus, ki ogroža pridelavo paradižnika in paprike, ni pa nevaren za zdravje ljudi in živali. Ker okuženi plodovi, ki so drobnejši, imajo rumene ali rjave lise in so zgrbančeni, niso primerni za prodajo, lahko posledično nastane velika gospodarska škoda, pri čemer lahko rastline zaradi okužbe tudi propadejo.

https://gd.eppo.int
Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika.

V Evropsko unijo prispel s semeni

Kot je razvidno s spletišča UVHVVR, so virus rjave grbančavosti plodov paradižnika prvič odkrili na paradižnikih v Jordaniji leta 2015, prva bolezenska znamenja okužbe pa so opazili že leta 2014 v Izraelu. V Evropi je bil prvič odkrit leta 2018 in sicer v Nemčiji in Italiji. V letu 2019 in 2020 so o novih izbruhih in prestrežbah na uvoznih pošiljkah poročali iz številnih držav EU; v Nemčiji, Italiji, Grčiji, Španiji, Belgiji, Češki, Nizozemski, Poljski, Cipru in v Franciji. Pri vnosu v EU so bile prestrežene pošiljke semena iz Kitajske, Izraela, Peruja in Gvatemale.

Na daljše razdalje se prenaša s sadikami, semeni in plodovi. Na tak način se ga je z uvoženim semenom pred nekaj leti vneslo tudi v Evropsko unijo. Evopska komisija se je odzvala z nujnimi ukrepi za preprečevanje vnosa in nadaljnjega širjenja znotraj Unije, a je virus kljub temu navzoč v nekaterih državah članicah oziroma so njegovo navzočnost potrdili na mestih pridelave, so navedli pri UVHVVR. Da bi bil prisoten tudi v Sloveniji, zaenkrat še niso potrdili, a tveganje obstaja. Zlasti zaradi dobave semena paprike iz Češke, ki je bilo tja uvoženo iz Kitajske. Seme je bilo dobavljeno pred nekaj meseci, ponovno testiranje s PCR tehniko pa je pokazalo, da so semena dejansko okužena s tem virusom. »Uprava je pri prejemnikih okuženega semena takoj ustavila premike in odredila ukrep uničenja okuženega semena in sadik pridelanih iz okuženega semena ter izvajanje obveznih higienskih in drugih ukrepov,« so še sporočili.

Nevarnost nadaljnjega širjenja virusa je velika, zato pridelovalce pozivajo, naj seme kupujejo le pri zaupanja vrednih virih, predvsem pa naj semen ne naročajo prek spleta iz držav zunaj Evropske unije. Če se semena ali sadike prek spleta kupijo pri ponudnikih znotraj Evropske unije, pa morajo biti opremljena z rastlinskim potnim listom, s katerim se potrdi, da so »zdrava.«

Nevarno in neozdravljivo

Virusna bolezen rjave grbančavosti plodov paradižnika je zelo nevarna in za rastlino neozdravljiva. Ker se hitro širi, je ključno, da so pridelovalci pozorni na pojav simptomatičnih rastlin v nasadu. Ob najmanjšem sumu morajo ustno ali pisno obvestiti UVHVVR. Za pravočasno in uspešno ukrepanje, s katerim bi virus izkoreninili oziroma preprečili njegovo širjenje, je bistveno, da se prisotnost odkrije čim prej.

Širjenje znotraj nasadov

Če se virus na daljše razdalje širi s sadikami in semeni, pa se med nasadi in znotraj njih prenaša s stroji, orodjem, embalažo, rokami, obleko, kontakti med rastlinami in tudi žuželkami. Pomembno je torej izvajanje preventivnih higienskih ukrepov. Gre za zelo obstojen virus, ki lahko tudi več mesecev preživi v ostankih in odpadkih okuženih rastlin, v tleh ali rastnem substratu ter na zgoraj navedeni opremi.

Več informacij o bolezni in priporočenih higienskih ukrepih, vključno s kontaktnimi informacijam uprave in strokovnih služb, je na voljo na spletišču UVHVVR.

https://gd.eppo.int
Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika.