Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je na današnji novinarski konferenci uvodoma ponovil, da je cepivo AstraZenece učinkovito in varno ter da njegove dobre plati pretehtajo potencialne stranske učinke, povezane s krvnimi strdki. Je pa bil kritičen do Evropske agencije za zdravila (Ema), saj da je njeno poročilo bilo premalo natančno – ne opredeljuje namreč, katerim skupinam je to cepivo priporočeno. Zato gre pričakovati, da bo prihajalo do razlik pri strategijah cepljenja evropskih držav.

Ema je sicer na posvetovanje poklicala vrsto strokovnjakov, ki imajo povezavo z možnimi neželenimi stranskimi učinki. Skupaj so prečesali vse prijavljene primere ter pregledali vse klinične in predklinične študije. Med študijami niso zaznali znakov o potencialnih zapletih. Ob tem je pripomnil, da v Združenih državah Amerike niso zabeležili niti enega primera krvnih strdkov kot neželenih stranskih učinkov cepljenja.

Kot je dejal Štrukelj, statistično gledano do enega takega primera pride na 250.000 do 300.000 odmerkov, kar je ena smrt na 1,4 milijona cepljenih ljudi. Gre torej za veliko redkost, čeprav je povezava zdaj »nekako vidna«. Cepivo je še vedno varno, je nadaljeval, vendar v Evropski uniji šteje posameznik in ne statistika. Vse je pozval, da še naprej zaupajo našim in evropskim regulatornim organom, ki spremljajo varnost cepiva.

Johnson & Johnson

Sicer pa prihaja še drugo vektorsko cepivo, le da enoodmerno. Cepivo proizvajalca Johnson & Johnson je primerno vsem nad 18 let in ne vpliva na plod ali možnost zanositve. Ob tem je dejal, da čeprav kliničnih študij glede nosečnic ni bilo, te v Združenih državah Amerike vseeno precepljajo. Kar se tiče preprečevanja okužbe, je celokupna učinkovitost tega cepiva približno 67-odstotna, pri tistih nad 65 let kar 85-odstotna. Težje poteke bolezni preprečuje s približno 95-odstotno uspešnostjo, dobro pa deluje tudi proti različnim virusnim podtipom: učinkovitost proti angleškemu je 74-odstotna, proti brazilskemu 66-odstotna in proti južnoafriškemu 55-odstotna.

Ivermektin

Posvaril pa je pred učinkovino ivermektin, ki se že vrsto let uporablja proti parazitom. Na celičnih kulturah podvojevanje virusa SARS-CoV-2 sicer učinkovito zmanjšuje, a klinične študije kažejo, da bi bil odmerek tako visok, da bi lahko povzročil resne neželene stranske učinke. Za samozdravljenje zato ni primerno, so pa v nastajanju nove različice, ki bi lahko dale boljše rezultate.

Izjeme

Vsi, ki so cepljeni cepivom AstraZenece, naj bodo pozorni na svoje stanje po cepljenju. Če so pojavijo znaki hudih glavobolov, motenj vida, motenj krvnega tlaka, je treba poklicati pomoč. Krvne strdke se lahko namreč odpravi.

Štrukelj se je dotaknil tudi strategije cepljenja. Ta je, kot je dejal, narejena na osnovi kliničnih študij, pri cepivu AstraZenece pa se je pozneje izkazalo, da je učinkovitost pri starejših dejansko večja. Strategije se tako spreminjajo na podlagi rezultatov. Sicer pa je dejal, da praktično ni bolnikov, ki ne bi smeli dobivati tega cepiva, previdnost pa velja pri tistih z določenimi kroničnimi vnetnimi obolenji in so zdravljeni z imunosupresivi (zdravila, ki zmanjšujejo učinkovitost imunskega sistem), saj bo učinkovitost manjša. Enako velja za rakave bolnike, ki so zdravljeni z biološkim zdravilom rituksimab. Kar pomeni, da bolniki, nagnjeni k globokim venskim trombozam, niso nič kaj bolj ogroženi. Enako velja za ženske, ki jemljejo kontracepcijske tabletke.

Za konec pa je poudaril še, da pri nas nismo zabeležili niti enega primera s krvnim strdkom po prejemu kateregakoli cepiva proti covidu-19.