Evropska agencija za zdravila (Ema) je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila svoje ugotovitve, da so določene motnje strjevanja krvi zelo redek stranski učinek cepiva proti covidu-19 podjetja AstraZeneca. Po objavi ugotovitev so se sestali ministri za zdravje držav članic EU, kjer pa kljub pozivom k usklajenemu delovanju niso dosegli dogovora o skupnih smernicah glede uporabe nadaljnje uporabe cepiva.

Kaj je ugotovila Ema?

Pojasnili so, da je treba neobičajne krvne strdke v kombinaciji z nizko ravnijo trombocitov, ki so se večinoma pojavljali pri ženskah, mlajših od 60 let, opredeliti kot zelo redke stranske učinke cepiva. Obenem je potrdila, da koristi še vedno ostajajo večje od tveganj, in pristojne pozvala k nadaljnji uporabi cepiva. Priznali so sicer, da še vedno ne poznajo vzroka za pojav strdkov oziroma skupnih dejavnikov tveganja, saj je vzorec primerov, ki so jih preučili, premajhen. Prav tako zaradi različnih strategij cepljenja s tem cepivom, ko nekatere države z njim denimo niso cepile starejših od 60 oziroma 65 let, ni mogoče z gotovostjo trditi, da je tveganje omejeno na določeno starostno skupino, saj so nekaj primerov zaznali tudi pri starejših od 60 let. Predvsem so pozvali k vestnemu in temeljitemu poročanju o vseh morebitnih neželenih učinkih cepiv, saj bodo le tako razpolagali z natančnimi podatki, na podlagi katerih se lahko sprejemajo najustreznejše odločitve.

"Tisočkrat varnejše"

Da je bila odločitev Eme pričakovana, je včeraj za Radio Slovenija pojasnil Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo, ki pa je poudaril: "Ugotovili so, da je to tako redek pojav, da prevlada varnost. To cepivo je varno. Če primerjamo s kontracepcijskimi tabletami, je tam 1100 venskih tromboz na milijon, tukaj pa je nekaj primerov na milijon. Potem lahko rečemo, da je cepivo tisočkrat varnejše, kot so neke običajne kontracepcijske tablete, pa jih ves svet uporablja že leta in leta."

Potrebne nadaljnje študije

Zdravstveni ministri držav članic so nato na včerajšnjem večernem virtualnem sestanku delili različne interpretacije poročila agencije Ema in si prizadevali razčistiti vidike, povezane z varnostjo cepiva AstraZenece. Vsi so se strinjali, da so potrebne nadaljnje študije pri določenih skupinah, je po sestanku sporočilo portugalsko predsedstvo.

Evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides je sicer še pred srečanjem izpostavila pomembnost enotnosti, češ da je za okrepitev zaupanja javnosti v cepljenje nujno, da v EU govorimo z enim glasom. K usklajenemu pristopu je na samem srečanju pozvala tudi ministre. Da bi si morali prizadevati za "najbolj usklajen možen pristop", je izpostavilo tudi portugalsko predsedstvo.

Tehnična, ne politična odločitev

Kiriakidesova je še dodala, da morajo nadaljnje odločitve temeljiti na znanstvenem delu Eme in temeljitem, stalnem ocenjevanju tveganj in koristi. Podobno je portugalska ministrica za zdravje Marta Temido poudarila, da morajo slediti informacijam Eme. "To je tehnična odločitev. Ni politična odločitev," je dejala.

Tudi slovenski minister Janez Poklukar je na srečanju izpostavil, da bi bilo v nastalih razmerah dobrodošlo, če bi uspeli doseči enotnost držav članic EU pri odzivu na ugotovitve, po možnosti tudi glede kriterijev za starostno mejo za cepljenje, če bi bilo to treba. Posvetovalno skupino za cepljenje je pozval, da Emine ugotovitve obravnava in poda strokovno stališče.

Več držav uvedlo omejitve

Po sporočilu Eme se je več držav članic že odločilo uvesti določene omejitve. Španska zdravstvena ministrica Caroline Darias je tako denimo povedala, da bodo bodo s cepivom AstraZenece cepili le starejše od 60 let.

Podobno je sporočila Italija, ki je bila ena izmed več držav EU, ki so že minuli mesec začasno prekinile cepljenje z AstraZeneco. Kot je v sredo dejal Franco Locatelli, ki vodi skupino strokovnjakov, ki vladi svetuje glede novega koronavirusa, cepljenje s cepivom priporočajo za starejše od 60 let. Kot je izpostavil Locatelli, podatki glede krvnih strdkov kažejo zgolj na povezavo s cepljenjem s prvim odmerkom. Težav s prejemom drugega odmerka za mlajše od 60 let tako po njegovih besedah ne bi smelo biti.

Tudi Belgija se je odločila za omejeno cepljenje s cepivom AstraZenece. Kot so sporočile zdravstvene oblasti, bodo pri starostni skupini med 18 in 55 let cepivo nadomestili z drugim, medtem ko se bodo cepljenja pri starejših od 55 let nadaljevala z vsemi cepivi. "Po 56. letu cepljenje bistveno zmanjša tveganja za hospitalizacijo in smrt, medtem ko pričakovani sekundarni učinki ostajajo izjemno redki," so v izjavi sporočile zdravstvene oblasti.

V Evropi sicer v različnih državah že dlje časa veljajo različna pravila glede cepljenja z AstraZeneco. Nemčija in Nizozemska denimo priporočata zgolj cepljenje starejših od 60 let, Francija je spodnjo mejo postavila pri 55 letih.