S tem se ne morejo sprijazniti

Ograja za vaščane predstavlja varnost, za Rome pa motnjo

Lidija Markelj / Dolenjski list
7. 4. 2021, 06.53
Posodobljeno: 13. 7. 2023, 16.39
Deli članek:

Sobivanje z Romi se zdi vaščanom Mihovice, vasi s približno 40 gospodinjstvi v šentjernejski občini, vse bolj nemogoče. Da bi se vsaj malo rešili težav in zavarovali svojo lastnino, so lansko jesen svoja zemljišča v bližini romskih hiš ogradili z visoko mrežasto ograjo.

Lidija Markelj
Kokoši ograja ne zanima. Kjer je kaj pozobati, tja gre. In tako se je romska kokoš znašla na sosedovem zemljišču.

Bojan Jurkovič, čigar hiša je zdaj ograjena okrog in okrog, pravi, da ni bila storjena nobena škoda: »Ne vem, zakaj so se tega spomnili, nobene škode nismo delali, naša družina res ni problematična.«

»Bila je neka nedelja v lanskem oktobru, ko so vaščani imeli akcijo. Nihče nas ni nič obvestil, nihče ni prosil za soglasje. Ograja je visoka blizu dveh metrov. Moral sem celo podreti del škarpe ob cesti, da ob hiši še lahko parkiram,« pripoveduje Jurkovič, ki v Mihovici živi z ženo in hčerko ter njeno družino. Star je 61 let, tu biva od rojstva, pravi.

»Z vsemi vaščani sem se vedno razumel, nikoli ni bilo problemov, odkar pa imamo novega soseda Andreja Brečka, je vse drugače. Kar naprej se pritožuje, nastavil je kamere in vse snema, o vsem takoj obvesti policijo in piše v Ljubljano, ne vem, vse komu, res ne vem, zakaj vse to počne,« pravi Jurkovič, pritrjujejo mu tudi drugi člani njegove družine.

Jurkovičeva žena pove, da je Brečko na svoji ograjeni posesti čez cesto, kjer ima vrt in nasajeno sadno drevje, na več mestih postavil tudi table z napisom in sliko kač: pozor, kače. »Naši otroci so čisto prestrašeni, ko to vidijo, najmlajši začnejo jokati, ker se bojijo. Ali je to prav?!« ogorčeno sprašuje in doda, da so zdaj Romi tu ograjeni kot kakšna živina.

Lidija Markelj
Tu smo morali podreti del škarpe, pove Bojan Jurkovič.

ROMSKA SVETNICA

Ob obisku novinarjev Dolenjskega lista ni manjkala niti romska svetnica Darka Brajdič, ki pravi, da so se Romi iz Mihovice obrnili nanjo po pomoč. Početja »civilov« ne odobrava, ograja se ji zdi nepotrebna in nesmiselna. »Tudi mene niso nič obvestili, kaj bodo naredili. Vse te probleme sem želela večkrat izpostaviti na sejah občinskega sveta, a skoraj ne dobim besede, nič ne morem storiti. Počutim se nemočna, zato sem tudi že nekajkrat zapustila sejo občinskega sveta. A tako ne gre. Ne rečem, saj Romi niso vedno nedolžni in tudi kaj naredijo narobe, a takrat se takoj zažene vik in krik. To ni prav, za vse morajo veljati enaka pravila,« pove Brajdičeva.

OPOZORILA NISO ZALEGLA

S tem se še kako strinjajo tudi vaščani Mihovice, a naj to velja tako za pravice kot za dolžnosti, pravijo. Za te pa so Romi bolj gluhi, poudarjajo. Kot so vaščani zapisali v pismu v imenu Vaške skupnosti Mihovica – pred nekaj leti so se povezali vanjo, saj so videli, da posamezno ne bodo mogli reševati problemov –, je stanje na terenu vsak dan bolj kaotično.

Brezobzirno vedenje, kraje poljščin in zelenjave z vrta, pa lesa v gozdu, neprestane zabave, nobenega miru, glasna glasba podnevi in ponoči, tudi rafali iz orožja, potepuški psi, nespoštljivost, zlasti otrok, ki ogrožajo varnost v prometu. Njihovo igrišče je cesta, nemalokrat se kar uležejo pred traktor, mečejo kamenje … »Največji problem je izjemna nataliteta in otroci brez osnovnih moralnih vrednot. Zanje je vse, kar počnejo, v redu, saj ni prave vzgoje, nikoli ni pravih sankcij zoper njihovo vedenje. Na primer prejšnji teden smo videli: uničevanje vozila s sekiro, pretepanje noseče sestrične, streljanje z orožjem ... To enostavno ne gre,« pravijo Mihovčani.

Lidija Markelj
Romska svetnica Darka Brajdič pred ograjo ob Jurkovičevi domačiji

Med drugim so imeli vaščani težave s svojimi zemljišči, med katerimi imajo Romi hiše. Te so pretežno na zemlji, ki je v lasti sklada kmetijskih zemljišč, postavljene pa so na črno. Na travnikih v zasebni lasti so Romi puščali svoje stvari, parkirali avtomobile in jih včasih niso želeli odmakniti niti po posredovanju policije. Otroci so se tam igrali, vozili z motorji, štirikolesniki, na travnikih so se pasle njihove kokoši … Kot pove Andrej Brečko, bližnji sosed Romov, so jih dolgo opozarjali, naj ravnajo in se vedejo drugače, pa so se jim le smejali in se norčevali.

OGRAJA NUJNA

Zato so se organizirali in lani jeseni na svoje stroške postavili žičnato ograjo okrog svojih posesti. »Vsa vas je stopila skupaj, ne le lastniki zemljišč. Zbrali smo prostovoljne prispevke in vse naredili sami. Na občini smo pridobili tudi dovoljenje, saj del ograje poteka ob krajevni cesti,« pove Brečko, ki ima tudi sam ograjen velik vrt s sadjem poleg romskih hiš.

»Ni šlo drugače, delali so mi škodo, uničevali in lomili drevesa, poškodovali ograjo, otroci so se na travi igrali,« pripoveduje in doda, da je zdaj mnogo bolje, a v redu ni, saj skačejo tudi čez ograjo in še vedno mečejo razne stvari.

»Vsak teden se s samokolnico sprehodim po parceli ter jo napolnim s kamenjem, plastiko, steklom, kozarci, smetmi. Tudi pred košnjo vedno pregledam travnik, da ne uničim kake kosilnice ali orodja,« pripoveduje Brečko in doda, da je res postavil table z opozorili za kače, saj jih nekaj ima, da uničujejo voluharje, ki mu delajo škodo na vrtu. Kamere so bile nujne, saj je kršitev veliko.

CELO SELITEV?

Vaščani so dogovorjeni, da policijo in občino obveščajo o dogajanju. Prijavljajo kršitve, čeprav rešitev ni in ni. Brečko še pove, da lastnik Jurkovičevim ograje ni postavil na meji, kot bi lahko, ampak jim je dobrohotno dovolil dostop in uporabo zemljišča okrog hiše. Njihovo pritoževanje je zato neumestno.

Zaradi nevzdržnih razmer mnogi vaščani Mihovice razmišljajo o selitvi, kar seveda ni enostavna odločitev. Tudi Brečko pove, da če bi vedel, da bo tako, si tu ne bi ustvaril doma. »Vedel sem, da zraven živijo Romi. Poznal sem jih le iz medijev in do njih nimam nobenih predsodkov. A njihovo vedenje je nesprejemljivo. Svojih otrok ne vzgajam v kakem sovraštvu do njih. Romom celo pomagam, če me prosijo,« pripoveduje in doda, da si tisti, ki vsakodnevno ne živi s to problematiko, stanje težko predstavlja.

Lidija Markelj
Andrej Brečko

POHVALA POLICIJI

Vaščani Mihovice jasno opozarjajo na napako države in sistema, ki Romom nudi odlične pogoje za večje družine, ki jim prinašajo socialne transferje. »Ampak tu se v glavnem delovanje državnih organov tudi ustavi. Vsi, ki jih opozarjamo, pa se izogibajo odgovornosti. Občina bi morala vzpostaviti red in pritiskati na organe in inšpekcije. Dovolj je bilo sprenevedanja, črne gradnje se morajo legalizirati ali podreti. Upoštevanje ustave naj velja za vse! Romi morajo postati odgovorni za svoja dejanja in svoje otroke, drugače bomo pri tej nataliteti v nekaj letih imeli neobvladljivo množico ljudi, ki že zdaj marsikje ogrožajo osnovne vrednote demokratične družbe. Sicer lahko pričakujemo le še večji kaos, in verjamemo, da si tega nihče ne želi,« so v pismu občinskim svetnikom zapisali Mihovčani.

Pohvalijo pa dobro sodelovanje s šentjernejsko policijo in izpostavijo zlasti komandirko Tamaro Bizjak in policista Antona Brlogarja, ker sta vedno odzivna in zavzeta pri romski problematiki. Policija Rome redno obiskuje in jih opozarja, drugače bi bilo še slabše, pravijo.

Tamara Bizjak pove, da je v rednih stikih z županom in predstavniki Vaške skupnosti Mihovica, s katero so dogovorjeni, da jo ob kakršnihkoli težavah z varnostjo pokličejo. Zadnji sestanek so imeli marca. »Veseli me, da si vsi skupaj prizadevamo za iskanje čim širše sprejemljivih rešitev.« Iz Mihovice so letos prejeli štiri prijave kršitev: tri v zvezi z glasno glasbo, eno zaradi vožnje z motorji. Obravnavajo tudi poškodovanje tuje stvari – ograje.