V Halozah gre za skoraj nedostopne kraje, večinoma brez asfaltnih cest, ki so več kilometrov oddaljeni od prve trgovine, lekarne ali zdravnika. Pogosto je celo potka do takšne osamele domačije bolj uhojena in kaže le še blede sledi nekdanjega gramoziranja. Kljub temu pa stari, pogosto že nemočni Haložani brezpogojno ostajajo na svojem »bregu«, ker je to njihov dom. Četudi živijo v neprimernih stanovanjskih razmerah in brez pomoči svojcev, trmasto vztrajajo v neprimernih razmerah – nemalokrat tudi življenjsko ogrožajočih. Velikokrat tudi ne sprejmejo nobene pomoči in se upirajo odhodu v kakšno stanovanje bližje civilizaciji, še toliko bolj pa odhodu v dom starostnikov, kjer bi zanje lahko ustrezno poskrbeli.

V občini Cirkulane so že pred leti imeli primer starejše nepokretne gospe, ki ni hotela v dom starostnikov. Po smrti sina je namreč ostala popolnoma sama v svoji hiši, priklenjena na posteljo. Ponujeno pomoč je ves čas odklanjala, nato pa jim jo je le uspelo prepričati za odhod v dom.

MF_tonika cirkulane 4
M.F.
Pogled na hišo v Slatini, ki se je dobesedno sesedla sama vase.

Odročne Haloze
Trmasti in ponosni ljudje Velike težave so v odročnih predelih, kot so Haloze, kjer je življenje že brez revščine zelo težko. Po bregovih stoji še nemalo propadajočih hišk, za katere bi človek menil, da so osamele in zapuščene, a v njih bivakirajo osamljeni starci brez svojcev, ki se trdo držijo svojega »grunta«. 

Noče niti k sosedu, raje spi v hlevu

Podobno se zdaj dogaja tudi na »bregu« v kraju Slatina, kjer je 79-letnica ostala brez strehe nad glavo. Domača hiša se ji je dobesedno porušila pred očmi. Klena Haložanka, po domače Tonika, ki je na srečo fizično še pri močeh, ne želi v nobenem primeru zapustiti svojega doma. Prav tako zavrača pomoč občine, sosedov, centra za socialno delo in ostalih humanitarnih organizacij. Kljub temu, da bi lahko začasno prebivala vsaj pri bližnjem sosedu, raje spi v hlevu, poleg svoje kravice, kar na senu, ob žvižganju vetra, ki se – tako kot nizke temperature – zlahka prebijeta skozi široke pore med že oškrbljenimi in skrivljenimi deskami.

Večkrat se je pri njej že oglasila Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane, ki primer dobro pozna in si prizadeva, da bi ženica sprejela njihovo pomoč. Ob zadnjem obisku v minulem tednu se jim je uspelo dogovoriti vsaj za to, da bo starka bivala v kontejnerju na svojem imetju. Občina bo uredila njegovo dostavo ter dostop do vode in elektrike. »Vsi si želimo, da bi bila čim prej na toplem. Tako občina, krajani kot humanitarne organizacije ji želimo pomagati. Zares smo naredili vse, kar je v naši moči. Stiska naše krajanke nas je globoko prizadela. Name se obrača tudi veliko občanov, ki so zaskrbljeni zanjo.«

Veliko ljudi životari v neprimernih domovih

Po besedah direktorja Mirana Kerina, ki vodi Center za socialno delo Spodnje Podravje (in primer dobro pozna), se pri svojem delu stalno srečujejo s primeri na terenu, ko ljudje živijo v popolnoma neprimernih prostorih ali fizično niso več zmožni poskrbeti zase, a se ne želijo preseliti kam drugam, kjer bi lahko bili pogoji njihovega življenja bistveno boljši.

»Vedno iščemo rešitve skupaj z uporabnikom ter mu predstavimo možnosti in načine pomoči. Odločitev o sprejemu pomoči pa je vedno na strani poslovno sposobnega uporabnika. Družinski zakonik sicer ne pozna več odvzema poslovne sposobnosti, ampak sodišče osebo le postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Nadzor nad delom skrbnika opravlja CSD, sodišče pa lahko postavi za skrbnika posamezniku tudi CSD,« je pojasnil Kerin.

Ob soglasju posameznika se v njegovem imenu obrnejo tudi na humanitarne organizacije ali medije oziroma potrdijo njegove navedbe v prošnji po zagotovitvi ustreznejših bivalnih prostorov.