Kriza zaradi epidemije vlado sili v sprejemanje ukrepov, ki naj bi omilili nevzdržno stanje, v katerem smo se znašli. Sprejeli so osem protikoronskih paketov (PKP) in kup vladnih odlokov na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, ki dnevno spreminjajo naša življenja. Nekatere odločitve vlade in trmoglavo vztrajanje pri njih pa ljudem pogosto dajejo občutek, da uradniki v pisarnah ne vedo, kako naša država v resnici deluje. Zaplet okoli podaljšanja rokov oddaje bilanc in poslovnih poročil je to ponovno dokazal.

Nesramnost brez primere

Vlada je vse od januarja prejemala prošnje za podaljšanje rokov. Ne nazadnje je podaljšanje rokov celo predvidela v PKP8, a je to določilo umaknila. Računovodskih servisov se je po velikem pritisku javnosti in poslancev opozicije »na videz« usmilila in določilo o podaljšanju umestila v zakon o izvrševanju proračuna. Na petkovi seji pa smo med razpravo lahko končno izvedeli, kaj si vlada misli o podaljšanju. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj je namreč izjavila: »Kolikor vem, z nobenim odlokom ni bilo prepovedano delovanje računovodskih servisov. Tudi narava dela je taka, da lahko delajo od doma oziroma v varnih pogojih. Želim pa povedati, da je približno 30 odstotkov računovodskih servisov koristilo raznorazne ukrepe, od čakanja na delo, povračila prispevkov, ker nismo delali, do skrajšanega delovnika in mesečnega temeljnega dohodka, tako da morda ni ves razlog samo v količini dela.« Državna sekretarka je sicer nato priznala, da je dela letos veliko več, a je nato dodala pripombo, da so tisti, ki so želeli dokumentacijo, to že oddali, kar naj bi potrjevali podatki Ajpesa, ki po njenem mnenju kažejo, da je »velika večina« zavezancev poročila že oddala.

DELO Z RAČUNALNIKOM
Dreamstime
Računovodski servisi se že eno leto soočajo z izjemnim povečanjem dela.

Državna sekretarka laže

S svojo izjavo je med računovodskimi servisi povzročila hudo razburjenje. Če povzamemo vse odzive: računovodje državni sekretarki, ki problematike, o kateri je govorila, očitno ne pozna, sporočajo, da je po podatkih Ajpesa oddanih le 41 odstotkov poročil, kar je le nekaj dni pred iztekom roka izjemno malo, in da je njena izjava o večini oddanih poročil laž. Ob tem računovodje Šteblajevi pojasnjujejo, da obstaja razlika med podjetji, ki imajo notranje računovodstvo, in tistimi, ki najemajo računovodske servise, ter da gre med tistimi, ki so poročila že oddali, iskati predvsem podjetja z notranjim računovodstvom. Nadalje so državno sekretarko opozorili, da so bili ukrepi zmedeni, pogosto nejasni in so se večkrat spreminjali ter njihova interpretacija še danes povzroča veliko težav. Z vsakim PKP je moral Furs objaviti več strani pojasnil in pravi učinki pravnih predpisov so se pokazali šele skozi mesece. Računovodje pa so opozorili tudi na dejstvo, da se ves čas soočajo s tehničnimi težavami pri oddajanju poročil, saj sta spletna portala E-davki in Ajpes pogosto v okvari.

Zmeda

Ob vsem, kar je povedala državna sekretarka, je torej resnični namen vlade vprašljiv. So računovodske servise zgolj izkoristili v boju z opozicijo? Podaljšanje roka so namreč dodali v zakon, za katerega zakonodajnopravna služba meni, da je neustaven. Stranka Levica je že v soboto začela zbirati podpise za izvedbo naknadnega referenduma, ki bi izvajanje zakona ustavil. Računovodski servisi tako le tri dni pred iztekom roka še vedno ne vedo, ali je rok podaljšan ali ne. Levica bo verjetno dokaj lahko zbrala 2500 podpisov podpore za referendumsko pobudo, a velika verjetnost je, da jo bo državni zbor zavrnil, saj zoper zakone o izvrševanju proračuna referendum ni dovoljen. Vse skupaj bo romalo na ustavno sodišče, ki bo nato odločilo, ali referendum dopušča in kaj je z veljavnostjo zakona. Medtem pa bo zakon verjetno že objavljen v Uradnem listu in tako postal veljaven. A stvari se lahko obrnejo tudi drugače.