»Nikakor se ne želiva preseliti drugam. Tukaj sva se navadila,« je povedal eden izmed bratov, ki je sicer v isti sapi priznal, da bi bilo življenje vsekakor veliko boljše in lepše, če bi namesto kontejnerja na tem mestu stala manjša hiša. Podobna vikendu, ki je le nekaj metrov stran, vendar je v zasebni lasti. 

V kontejnerju sta si uredila dom, vanj postavila »šporhert«, da si ogrejeta prostor ali pa kaj skuhata. Dimnik, iz katerega se je ob našem obisku valil dim, sta speljala kar skozi okno. Da bi se lahko zaradi tega zgodila kakšna nesreča, ne razmišljata. Eden izmed bratov se večkrat tedensko odpravi po osnovna živila v dobre tri kilometre oddaljeno trgovino v Zgornjem Leskovcu. Do nje je treba hoditi okoli 40 minut po makadamski cesti, ki je v slabem stanju. Ob vračanju pa je treba pešačiti navkreber po isti, zelo strmi poti. Ko premagaš »breg« in prisopihaš na vrh, te presuneta prečudovita, še neokrnjena narava ter neverjeten razgled na Ptujsko in Dravsko polje. Haloze, trde in surove, naenkrat postanejo bolj prijazne in človeške. Na nadmorski višini okoli 400 metrov je kmetija Drevenšek. Njeni lastniki se srečujejo z različnimi težavami zaradi bivanja v teh odročnih krajih. Največ jih imajo ravno zaradi makadamske ceste. V zimskem času je težko prevozna, sneg pa povzroča še dodatne nevšečnosti.

pes, trdobojci
čg
Pes Karo je njun čuvaj in prijatelj.

Moteče so smeti

Kot pravita brata, sta letošnjo zimo preživela brez večjih težav, živita skromno in predvsem svobodno. Med željami sta izpostavila predvsem to, da bi imela v kontejnerju elektriko. To prošnjo sta že naslovila na videmsko občino. Po njunih besedah bi potrebovala samo en kabel in bi bila njuna težava urejena. Prav tako imata veliko težav s smetmi. Zbirata jih sicer v večje vreče, ki jih zlagata v neposredni bližini kontejnerja, vendar se nalagajo in jih nihče ne odpelje. Ko je veter, pa jih razpiha po celotnem območju. Ker nimata nobenega prevoznega sredstva, odpadki ostajajo na bregu. »'Tote' smeti mi res gredo na živce,« je potarnal eden izmed bratov. Stroškov s položnicami nimata, dobita pa socialno pomoč. Prav tako jima pakete pomoči dostavijo prostovoljci Območnega združenja RK Leskovec. O selitvi za zdaj ne razmišljata, četudi bi imela možnost. Dokler jima bo zdravje služilo, bo njun dom na hišni številki Trdobojci 57.

Občina pomaga po svojih najboljših močeh in pristojnostih

Občina primer dveh bratov iz Trdobojcev dobro pozna. Kot je pojasnil župan Branko Marinič, so lani okoli kontejnerja očistili vse smeti. Ker je v zimskem času dostop z vozilom nemogoč, bodo v kratkem znova organizirali odvoz nakopičenih odpadkov. O razmerah so obveščeni tudi Center za socialno delo Ptuj in druge pristojne institucije. Župan se med drugim zaveda, da mora občina ustrezno poskrbeti za svoje občane, kar so tudi storili, a v danem primeru je to skoraj nemogoče. V tem trenutku tudi nimajo praznih stanovanj, če bi se brata želela preseliti.

Prejeli so tudi njuno prošnjo glede električne napeljave, kar bi sicer bilo mogoče, vendar občina sredstev za to nima. Tudi mesečne stroške za porabo električne energije bi moral nekdo plačevati.

Kar zadeva makadamske ceste na eni in drugi strani hriba (do kmetije Bedrač in Drevenšek), bo občina letos poskrbela za gramoziranje. Na območju Leskovca je sicer še 60 kilometrov makadamskih cest, ki jih redno vzdržujejo. Vsako leto poskušajo asfaltirati katerega izmed odsekov, vendar so proračunska sredstva omejena. Asfaltiranje 1,5 kilometra makadamske ceste do kmetije Drevenšek v Trdobojcih bi po grobih ocenah stalo okoli 400.000 evrov. Občina Videm pa na letni ravni za vzdrževanje in modernizacijo vseh cest porabi nekaj več kot 300.000 evrov. Pred dvema letoma so sicer na tem območju asfaltirali 300 metrov dolg odsek v bližini glavne ceste.

smeti, trdobojci
Č.G.
Smeti sicer skrbno zbirata v vreče, pri odvozu jima pomaga občina.