Znaten del tega prostora je območje z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, in tu je pridelava težja, izpostavlja Redek. »Želimo, da bi kmetijstvo ohranjali, da bi se razvijalo v smeri pridelave, tržnega povezovanja ter oskrbe lokalnega prebivalstva in javnih zavodov. Kmetje, ki poleg tega, da obdelujejo kmetijo, hodijo še v službo, naj imajo še naprej interes in možnosti za obdelovanje zemlje. Glede kmetov, ki so zaposleni na kmetiji, pa je naš glavni cilj, da se tem kmetijam ohrani primeren dohodek, da bodo obstale,« dodaja.
Velike in male kmetije
Delo KGZS in novomeškega zavoda s svetovalno službo, ki ga ljudje po Redkovih besedah pogosto ne vidijo neposredno, je zelo pomembno, ko si kot organizacija prizadevata zagotoviti ugodne pogoje za kmetovanje. »Zdaj se, recimo, spreminja skupna evropska kmetijska politika. V to novo obdobje, z novimi zahtevami, bomo vstopili v letu 2023. Pri tem je zelo pomembno, da zbornica zastopa interese našega območja. Vemo namreč, da imamo veliko omejitvenih naravnih dejavnikov ter majhne in razpršene kmetije. V teh spremembah so tudi profesionalne kmetije pred velikimi izzivi. V Sloveniji pridelujemo zelo kakovostno hrano, ob tem tudi zelo varujemo okolje, ohranjenost tega se vidi v naši mozaični krajini. Tako podeželje nudi prebivalcem prostor za rekreacijo, videz krajine koristi tudi gospodarstvu, saj je pomemben v turizmu. Zelo pomembno je, da si v teh okoliščinah in danostih izborimo dobre pogoje za nadaljnje kmetovanje: gre za to, da ne bo preveč omejitev za kmetovanje, da se površine ne bi zaraščale in kmetije ne bi opuščale kmetijskih površin. Za Dolenjsko in Belo krajino je to zelo pomembno,« pravi Redek.
Po njegovem prepričanju morata tako Slovenija kot njihovo območje ohranjati tudi majhne kmetije. Vsaka kmetija mora najti prostor in smisel v prostoru. »Tudi na manjši kmetiji, recimo taki, kakršna je naša, se da ustvariti delovno mesto ali pa dodaten prihodek, če so ljudje pripravljeni delati popoldne po službi,« je prepričan Redek.
Živinoreja in vse drugo
Pri živinoreji bo zbornica po besedah predsednika novomeške območne enote zastopala stališče, da v novi skupni kmetijski politiki znova uvedejo plačilo za krave dojilje. »Pri živinoreji so težava nizke odkupne cene, ki ne pokrivajo niti stroškov intenzivne pridelave, kaj šele ekstenzivne na teh naših obrobnih površinah. Država je sicer s protikoronskimi ukrepi nekoliko pomagala kmetom, vendar ugotavljamo, da so odkupovalci in mesarji teh sto evrov, kolikor so kmetje dobili po glavi živine ob prodaji, hitro prelili v znižanje odkupne cene. Tako sta kmetom ostali od te pomoči le akontacija dohodnine in višja dohodninska osnova, kar je vsekakor napačen pristop. Vidi se, da politika ni v celoti naklonjena kmetijstvu, sploh ne živinoreji. Vedeti pa moramo, da je živinoreja najpomembnejša panoga na Dolenjskem in v Beli krajini. Čaka nas torej še veliko dela pri povezovanju, pri načrtovanju prireje in skupnem nastopu na trgu. Vemo, da večina dolenjskega in belokranjskega mesa konča v tujini, v naših trgovinah pa prodajajo meso z vprašljivim poreklom. Želimo, da bi meso iz naše območne enote prišlo v javne zavode, da bi res samo to uporabljali v javnih zavodih, saj je treba otrokom, bolnikom in starostnikom zagotoviti najboljše. Tukaj imamo še veliko priložnosti in nas čaka še veliko dela, vendar verjamem, da nam bo uspelo in bomo v bistvu z dolgoročno povezavo vertikale v agroživilski verigi tudi vsem kmetom omogočili boljše pogoje, tako da bodo z veseljem redili živali, saj bodo vedeli, da je zadeva od rojstva živali urejena in je znano, kdo dobi meso,« pojasnjuje Redek. Med cilji območne enote zbornice je povečanje vrtnarske pridelave, kajti zelenjadarstvo je ena prednostnih dejavnosti, ki nam jih omogoča podnebje. Toda, opozarja Redek, urediti je treba področje namakanja, predvsem poenostaviti postopke. Nujno je povezovanje od pridelovalca do trgovine ali javnega zavoda ter načrtovanje pridelave.
Preventiva
V delovanju zbornične območne enote Novo mesto sam kot predsednik in člani izpostavljajo perečo problematiko divjadi in zveri. »Smo na območju, kjer se pojavlja veliko divjadi in ta močno škodi kmetijstvu, smo tudi na robnem območju pojavljanja zveri, ki kmetom delajo veliko škodo. To je lahko omejujoči dejavnik pri uvajanju paše na naših najbolj obrobnih površinah, ki so najbolj podvržene zaraščanju. Omenjena skrb bo zato ena naših prednostnih nalog. Pričakujemo pomoč države. Vedeti moramo, da so divjad in zveri last države. In kot vsak dober gospodar mora tudi država poskrbeti za svojo lastnino, da ne dela škode kmetom. Kajti če kmetu krava pobegne na sosedov vrt, mora za škodo odgovarjati kmet kot lastnik živali. Ko divjad uniči pridelek ali zver kmetu pobije domače živali, pričakujemo, da bo enako ravnala država. Oziroma da se bo tudi preventivno udejstvovala, da teh primerov sploh ne bo,« pravi Jernej Redek.
Velike spremembe
Vse slovenske kmete v naslednjih letih čakajo velike spremembe. Z novo skupno kmetijsko politiko prihajajo nove omejitve, med drugim omejitve kmetijske dejavnosti v okviru Nature 2000 in omejitve glede kolobarja. »Prihaja tudi zahteva po prosti reji goveda. Tukaj bomo pozvali predvsem občine, da bi rejcem, ki imajo zdaj govedo privezano, omogočile enostavno spremembo in gradnjo hlevov. Se pravi, da se rejcem ne bi bilo treba ukvarjati z zamudno dokumentacijo in ne bi imeli dodatnih stroškov. Tako bi občine na tem območju pomagale, kar je zelo pomembno, saj nekdo, ki redi pet ali deset glav govedi, zelo težko kandidira na kakšnem evropskem razpisu,« pojasnjuje naš sogovornik.
Kot opozarja, se bo močno spremenila tržna organiziranost. Dogaja se že, da do kmetov in organizacij kmetov prihajajo tisti, ki so višje po agroživilski verigi, in se zanimajo za povezovanje. Očitno ocenjujejo, da bo imel tisti, ki bo prodajal hrano s slovenskih kmetij, konkurenčno prednost pri kupcih. »Nastajajoči novi način izboljšuje dosedanjo prakso, saj prerazdeljuje odgovornost v verigi, pri čemer bodo kmetje imeli zagotovilo za odkup. Ob usklajenem delu vseh udeležencev v verigi bo na primer znano, kdaj ima posamezna kmetija živali za oddajo, kdaj ima katera kmetija kateri pridelek, in tako bodo lahko kmetje načrtovali že pred setvijo in sajenjem. Do zdaj tega v večini nismo poznali. Obveznosti bodo v prihodnje imeli kmetje in naslednji v verigi. Do zdaj smo bili kmetje v večini primerov v slabšem položaju. Čeprav nas je bilo največ, so se vsi, ki so v tržni verigi navzgor, dogovorili med seboj in izsiljevali kmeta. Upamo torej, da bo trg v prihodnje deloval drugače in ne bo več prostora za mešetarje in špekulante, ki so živeli na račun kmetov. To je naš glavni cilj,« pravi predsednik novomeške območne enote KGZS, ki sicer dela tudi na domači kmetiji na Krki pri Novem mestu in kot strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije.
