Strategija cepljenja

V marcu naj bi cepili osebe, stare 75 let in več. Do sedaj pet smrti v časovni povezavi s cepljenjem

J.P.
3. 3. 2021, 11.40
Posodobljeno: 3. 3. 2021, 12.02
Deli članek:

Precepljenost s 1. odmerkom v Sloveniji blizu povprečja Evropske unije, precepljenost z 2. pa je nad njenim povprečjem.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Kot je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 povedala nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek, smo v februarju prejeli 144.390 odmerkov cepiva proti covidu-19, v marcu pa naj bi ga kar 246.000. Za primerjavo: število odmerkov, ki smo jih prejeli v mesecu januarju, je znašalo 82.575. Kar se tiče marčevske dobave, so pod vprašajem odmerki cepiva AstraZenece.

Precepljenost

Do nedelje, 28. februarja je bilo s prvim odmerkov cepiva cepljenih približno 121.000 ljudi oziroma 5,8 odstotka prebivalstva, z drugim pa 51.000 oziroma 2,4 odstotka prebivalstva. S prvim odmerkom je bilo cepljenih 7,2 odstotka žensk, z drugim 3,3 odstotka. Pri moški populaciji je takih, ki so prejeli prvi odmerek, 4,3 odstotka, in takih, ki so prejeli drugega, 1,6 odstotka.

S 1. odmerkom je bilo cepljenih 55 odstotkov zdravstvenih delavcev, z drugim 46 odstotkov, je še povedala Grgič Vitkova in ocenila, da jih je zaščitenih približno 60 odstotkov, bodisi zaradi cepiva bodisi zaradi prebolele bolezni.

Precepljenost s prvim odmerkom v Evropski uniji je 5,6-odstotna, v Sloveniji 5,5-odstotna. Po precepljenosti v Sloveniji sicer prednjači goriška regija. Kar se tiče drugega odmerka, smo malce nad evropskim povprečjem.

Neželeni učinki

NIJZ je do zdaj prijel 1823 prijav neželenih učinkov po cepljenju s cepivom proizvajalca Pfizer (159.959 cepljenj); 10 prijav po cepljenju s cepivom proizvajalca Moderna (4910 cepljenj); in 200 prijav po cepljenju s cepivom proizvajalca AstraZeneca (12.737 cepljenj).

Do vključno 28. februarja je NIJZ prejel 13 prijav resnih neželenih učinkov, kamor spadajo življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, hospitalizacija, trajna okvara, prirojena anomalija, druga klinično pomembna stanja in smrt. Slednja je nastopila pri petih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji, a je povezava s cepljenjem zgolj časovna. Komisija pri ministrstvu za zdravje je v dveh primerih ugotovila, da je povezava s cepljenjem le malo verjetna, preostale tri še preiskujejo. Prav tako je povezava le malo verjetna tudi v štirih primerih hospitalizacije, je povedala Grgič Vitkova in dodala, do so preostali prijavljeni primeri še v fazi zbiranja podatkov.

Strategija cepljenja

Za konec je ocenila še, da bodo marca cepljenje osebe, stare 75 let ali več, in da jim bodo v aprilu sledili 70-letniki. Še enkrat je poudarila, da je cilj strategije cepljenja zmanjševanje smrtnih primerov in težkih potekov bolezni ter posledično razbremenitev zdravstva. Zato je prva prioriteta, da se najprej cepi najbolj ranljive skupine, in sicer starostnike in kronične bolnike.