Tekavec in Podbelšek

Kriminalista o slovenski pedofilski aferi: Človeški izrojeni um ne pozna meja

Alenka Sivka / Revija Zarja Jana
8. 3. 2021, 06.52
Posodobljeno: 8. 3. 2021, 07.12
Deli članek:

Robert Tekavec, višji kriminalistični inšpektor specialist, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije, in Primož Podbelšek, višji kriminalist specialist v skupini za mladoletniško kriminaliteto na oddelku za splošno kriminaliteto na PU Ljubljana, sta bila »generacija« pri študiju kriminalistike, zdaj velikokrat delata skupaj, tudi pri zadnjem pedofilskem škandalu, ki je izbruhnil konec januarja.

Mateja J.Potočnik / Revija Zarja Jana
Kriminalista preiskovalca Robert Tekavec in Primož Podbelšek se ukvarjata tudi s pedofilsko afero.

Policisti so izsledili osem Slovencev, starih od 20 do 40 let, ki so razširjali gradivo, v katerem so posnetki spolne zlorabe otrok, starih od le nekaj mesecev do dveh let! V času koronakrize je opazen porast tovrstnih dejanj, tako pri nas kot v tujini. Podrobnosti s teh posnetkov so samo za dobre želodce in ne prav občutljive ljudi.

Družbena omrežja imajo politiko, da osebe, mlajše od 13 let, ne smejo imeti profilov na njih. S pravilno nastavitvijo zasebnosti lahko preprečimo veliko vdorov v zasebnost. Starši naj obvezno nadzorujejo brskanje po spletu. Šestletni otrok ne bi smel imeti pametne naprave brez nadzora, menita kriminalista.

Kriminalisti morajo biti za delo na spletu še posebej dobro tehnično izobraženi. Tesno sodelujejo z varnostnimi organi drugih držav pri izmenjavi informacij, dobrih praks in znanja, skupaj se usposabljajo, tako ostajajo v koraku s časom. Tekavec: »Tehnologija se zelo hitro razvija, tudi za zakrivanje identitete; temni splet in druge storitve to omogočajo že sami po sebi, zato je tovrstne storilce težko odkriti. Delež osumljencev, s katerimi imamo stik prvič, je posledično toliko višji.« 

Storilci so – bližnji

Podatek, da so bili zlorabljeni otroci stari od komaj nekaj mesecev do dveh let, je preprosto – grozljiv. Kako storilci pridejo do otrok?

Tekavec: »Razširjanje tega gradiva je kaznivo prav zato, ker se s tem spodbuja tudi izdelava posnetkov, kar pomeni tudi več zlorabljenih otrok. Na vseh posnetkih, ki jih preiskujemo, so spolno zlorabljeni otroci, in če so stari do dveh let, je to počel nekdo, ki je temu otroku blizu. Sorodnik, lahko so celo starši. Največkrat oče, včasih tudi mati. Nekateri otroke zlorabijo že takoj po rojstvu. Takšne posnetke si nato izmenjavajo med seboj. V manjšem številu primerov so v ozadju plačila. Večinoma si posnetke izmenjujejo zato, da se zraven samozadovoljujejo. V primeru naših osmih osumljencev ni slovenskih žrtev, je pa res, da moramo vse zaseženo gradivo še natančno preiskati in analizirati. Bistvo preiskave je identifikacija žrtev. Pri tem si pomagamo kriminalisti z vsega sveta.«

Ne smejo jih nadzorovati

Ali tovrstne storilce nadzorujejo tudi pozneje, saj so verjetno nagnjeni k ponavljanju dejanj?

Tekavec: »Delo policije se s predajo dokumentov konča, postopek prevzame okrožno državno tožilstvo. Storilec kaznivega dejanja lahko dobi zaporno ali pogojno kazen, ko jo odsluži, je prost človek. Policija ga pozneje ne sme več nadzorovati. Res pa je, da mora po zakonodaji človek, ki bi rad delal v šoli ali vrtcu, z otroki, predložiti potrdilo o nekaznovanosti. Če je zabeležen kot nekdo, ki je storil dejanje zoper spolno nedotakljivost otroka, tega ne more početi.«

Podbelšek: »Osebe, ki izvršujejo takšna dejanja, prihajajo z vseh ravni družbe, imajo različno izobrazbo, so samske ali poročene. Ne moremo govoriti o nekem profilu človeka, srečujemo se z vsemi mogočimi ljudmi.«

Spolna zloraba v živo

Obstajajo pa še krutejši načini zlorabe otrok.

Tekavec: »V deželah vzhodno od nas poznajo live streaming, spolna zloraba se dogaja v živo – nekdo naroči storitev, ponudnik jo uredi in za to dobi plačilo. V teh primerih gre za hude zlorabe otrok, naročnik lahko narekuje, kaj naj se dogaja z otrokom. V tretjih, manj razvitih državah smo imeli primer, ko je naročnik naročil umor otroka. In ponudnik je to dejansko storil.«

Podbelšek: »Večina storilcev razširja to gradivo zaradi potešitve spolne sle, v njihovem svetu velja pravilo, da če razširiš sveže, novo gradivo, tudi ti dobiš novo. Po sistemu daj dam.« »Ne morem in ne smem vam povedati, kaj vse ti posnetki prikazujejo,« pove Tekavec, »lahko vam povem samo to, da človeški izrojeni um ne pozna meja. Spolna zloraba ni najhujša stvar, ki se lahko zgodi otroku. V nekaterih primerih pride tudi do pohabljanja. Nekateri otroci so res neverjetne žrtve.«

Po tej pripovedi vsi obmolčimo. Ne gre naprej.

Med epidemijo več žrtev

So kazni dovolj visoke? 

Tekavec: »Če je nekdo osumljen več kaznivih dejanj, je lahko tudi kazen višja. V nekaterih primerih so bile zaporne kazni zelo visoke, tudi nad 20 let. In organi pregona smo bili z njimi zelo zadovoljni.«

Koliko storilcev so odkrili v preteklem letu?

»Obravnavali smo 150 podobnih kaznivih dejanj – prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, leto poprej pa 134. Na začetku razglašene epidemije smo se zavedali, da bodo storilci tovrstnih dejanj več doma zaradi lockdowna in več na spletu. Da bo več žrtev med otroki in več storilcev, ki bodo aktivnejši. Zato smo dajali veliko preventivnih nasvetov, tudi na družbenih omrežjih, opozarjali mlade in starejše, naj bodo bolj pozorni, starše, učitelje ... Pa tudi število nasilnih dejanj nad otroki se povečuje, zato jih moramo prijavljati vsi, če jih le zaslutimo. Žrtev sama jih ne more. Sosedje, sorodniki, vsi, ki zaznajo kakršnokoli obliko nasilja nad otroki ali odraslimi. Nasilje v družini zadeva vse nas, celotno družbo. Vsakdo lahko pokliče na 113 ali anonimni telefon ali po spletu,« zaključi Tekavec.

----------------

Otroci ne smejo nenadzorovano brskati po spletu

»Prvi, ki morajo zaščititi otroke, so starši,« pove Tekavec. »Nadzorovati morajo otroke, da ne brskajo po spletu sami. Splet je cenzuriran, a premalo. TikTok je zelo aktualen, otroci se posnamejo in objavljajo, včasih zaplešejo tudi goli. Mladostnika moramo opremiti z znanjem, kako varno brskati po spletu in kaj storiti, če se kaj zgodi. Da o tem spregovori s starši. Ki pa, žal, vedo o spletu zelo malo. Zato moramo kot družba skrbeti, da se to ne dogaja – ko izvemo in ukrepamo policisti, se je stvar že zgodila, je že pozno. Gasimo posledice, skušamo s spleta odstraniti posnetke in identificirati osumljenca, ki preži na otroke.«

Podbelšek: »Obstaja še ena oblika, ko si mladostniki med sabo izmenjujejo fotografije, na katerih so goli. Fant in dekle, na primer. Ko se razideta, se fotografija razširi, s spleta jo je nemogoče odstraniti. A tudi tu gre za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost otrok – taka fotografija lahko mladostniku povzroči veliko škode. Vsaka stvar ne sodi na splet.«

Nekaj pravil, kako se vesti na spletu:
1. Na splet dajemo čim manj osebnih podatkov, fotografij ...
2. Nikoli na spletu ne objavljamo in po njem pošiljamo intimnih fotografij. V sekundi se bodo razširile.
3. Z neznanci se ne pogovarjamo na spletu, ne zaupamo jim osebnih podatkov, ne srečujemo se z njimi v živo.
4. Splet se da izklopiti z enim klikom. Če kdo od nas želi nekaj, ob čemer nam je neprijetno, zapremo pogovorno okno in storilca ne bo več.
5. Starši in otroci naj se o tem pogovarjajo, starši naj otroke seznanijo, kako naj se ubranijo neznancev, in naj pridobijo njihovo zaupanje, da jim povedo, če je kaj narobe. Stiska je velika, občutek lastne krivde prav tako, strah, da bodo starši vzeli dostop do spleta, prevelik.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

Zarja Jana
naslovnica