V srednjem veku so začetek policijske ure naznanjali z zvonjenjem cerkvenih zvonov, a takrat na vrata ni trkal virus, temveč je pretila povsem druga nevarnost. Ker so bile v mestih hiše pogosto grajene iz lesa, druga ob drugi, ulice ozke, vir svetlobe in toplote pa so bila ognjišča, so morali prebivalci zaradi velike nevarnosti obsežnega požara ob določeni uri ta ognjišča pogasiti. Ta trenutek je naznanilo zvonjenje zvonov. Plamen, ki preskakuje od hiše do hiše, je danes virus sars-cov-2, nekatere države pa ob številnih ukrepih v boju proti pandemiji upe polagajo tudi v policijsko uro. Med njimi je tudi Slovenija, kjer ta ukrep poznamo že dobre štiri mesece. Na vprašanje o njeni učinkovitosti sicer še vedno ni odgovora.

Po mnenju slovenske epidemiološke stroke ukrep policijske ure v trenutni fazi ni sorazmeren, a njihovega mnenja ne delijo ključni odločevalci v državi.

Kot je na začetku februarja pojasnil v. d. predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ in prvi epidemiolog v državi Mario Fafangel, je lahko vpliv policijske ure celo kontraproduktiven, saj imamo v Sloveniji že druge omejitve, kot je denimo zaprtje lokalov, s policijsko uro pa interakcije le premikamo v notranje prostore, kjer se dogajajo ali izvajajo na nenadzorovan način. A njegove besede takrat niso očarale slovenskega premierja Janeza Janšo, ki je dejal, da je treba slišati tudi mnenje druge stroke, saj je Fafangel »le vršilec dolžnosti, v svetovalni skupini pa so drugi epidemiologi in drugi strokovnjaki.« Kot so nam sicer potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je strokovni svet NIJZ na seji 15. februarja letos sprejel stališče, da »v trenutni fazi epidemije ukrep policijske ure ni sorazmeren in zato Strokovni svet predlaga odpravo ukrepa.« Mnenje epidemiološke stroke je tako enotno.

Epidemiološka ura

Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, pod okrilje katerega spada Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s sars-cov-2, je Fafanglove besede interpretiral po svoje: »Vendar po drugi strani pa je ravno to, da gostilne so zaprte, in da sprostimo policijsko uro, še dodaten magnet, da se bodo vsi tisti, ki v gostilne ne morejo, znova začeli združevati po svojih domovih, prirejali zabave in podobno. In ravno to je tisti del, ki se je v preteklosti nesporno ugotovil, da je zelo, zelo pripomogel k razvoju epidemije.«

Prejšnji petek, ko je policijsko uro preimenoval v epidemiološko uro, je sicer pojasnil, da sam ni »epidemiolog, tudi ne zdravnik,« a da lahko z mesta, ki ga zaseda, oceni, da je »epidemiološka ura, kot sem jo imenoval sam, precej pripomogla k temu, da se je stvar začela izboljševati.« Na tem mestu se v spomin prikrade fraza: »nisem ginekolog, a lahko pogledam.« Hojs je namreč po lastnih besedah prepričan, da bi bilo, v kolikor epidemiološka ura ne bi veljala, »posebej zaradi privatnih druženj stanje še precej slabše,« ob tem je dodal, da sicer »hipotetično ni mogoče izmeriti nečesa, česar ni, ker to je, epidemiološka ura je.«

Hojs je tudi zavrnil nekatere informacije oziroma »namige,« da smo tukaj izjema in da policijske ure nima nihče drug. »Ozrite se naokoli in boste videli, da pravzaprav večina evropskih držav to epidemiološko uro ima, nekatere malce krajše, nekatere celo malce daljšo,« je še pojasnil in dodal, da v tem trenutku vsaj on nima informacij, da bi z epidemiološkega vidika kdor koli problematiziral, da bi policijska ura »zadeve poslabševala.« Ozrli smo se naokoli in ugotovili, da je primerjava z drugimi državami članicami zaradi različnih ukrepov, ki so v veljavi tako na nacionalni kot na regionalni ravni, razmeroma zapletena, a ima pregovorno policijsko uro brez prekinitve od Slovenije dlje časa v veljavi le še Belgija. Pred nami so jo uvedli tudi v Franciji, a so bili tam prebivalci v nekaterih departmajih v vmesnem času deležni nekaj oddiha. Poseben primer je tudi Slovaška, kjer je omejitev gibanja v veliki meri povezana s testiranjem. V tej skupini držav s podobno dolgoročno omejitvijo gibanja v nočnem času sicer resnično nismo osamljeni, kažejo podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), a prav tako ne drži, da policijsko uro pozna »večina evropskih držav.«

policijska ura, milano, italija
Profimedia
V Italiji so policijsko uro nazadnje podaljšali do 5. marca.

Sosedje

Slovenska vlada je prepoved gibanja ljudi med 21. in 6. uro uvedla 20. oktobra, torej pred dobrimi štirimi meseci. Vse od takrat je v veljavi brez prestanka. V sosednji Avstriji je vlada 3. novembra zaradi pandemije ponovno uvedla tako imenovani lockdown, ki ga je spremljala policijska ura med 20. in 6. uro, pri čemer je v nekaterih vmesnih obdobjih veljala popolna prepoved gibanja razen za najnujnejša opravila. Od 8. februarja sicer veljajo trenutne omejitve s policijsko uro med 20. in 6. uro.

Madžarska je policijsko uro med 24. in 5. uro uvedla 4. novembra in jo nato 11. novembra nadgradila s prepovedjo gibanja na prostem med 20. in 5. uro. V veljavi je še danes. Policijsko uro med 22. in 5. uro so 5. novembra uvedli tudi v Italiji in jo nazadnje podaljšali do 5. marca. Na Hrvaškem tovrstnega ukrepa ne poznajo.

Drugod po Evropi

Med državami članicami s tega vidika izstopata predvsem Belgija in Francija. V Belgiji so policijsko uro med 24. in 5. uro na ravni celotne države uvedli že 16. oktobra. Ukrep so nato v francosko govorečih regijah, vključno z dvojezičnim Brusljem, razširili na čas med 22. in 6. uro, medtem ko v Flandriji v veljavi ostaja prvotni režim. Poglavje zase je Francija, kjer so policijsko uro med 18. in 6. uro na nacionalni ravni sicer znova uvedli 16. januarja, a so s policijsko uro poskušali že pred tem, natančneje 17. oktobra. Ker se razmere takrat niso izboljšale, so 30. oktobra uvedli popoln »lockdown,« ki ga je nato od sredine decembra nadomestila policijska ura v posameznih, z vidika epidemije bolj kritičnih departmajih. Kot je razvidno s spletišča francoske vlade, je ta policijska ura med 18. in 6. uro še vedno v veljavi po vsej celinski Franciji.

Dlje časa trajajoč ukrep policijske ure poznajo tudi v Grčiji, kjer so omejitev gibanja med 21. in 5 uro na ravni celotne države uvedli 7. novembra in nato 6. februarja v regijah s slabšo epidemiološko sliko ukrep celo zaostrili na čas med 18. in 5. uro. V Španiji so omejitev gibanja med 23. in 6. uro uvedli 25. oktobra, a se ta po posameznih regijah nekoliko razlikuje. Od 30. oktobra je tak ukrep v veljavi tudi v Luksemburgu.

Na Nizozemskem je policijska ura med 21. in 4.30 uro v veljavi od 23. januarja, tako bo ostalo vsaj do 15. marca. Omejitev gibanja med 23. in 5. uro od 9. novembra poznajo tudi v Romuniji. Na Cipru od 10. januarja velja policijska ura med 21. in 5 uro. Za kratko obdobje med 30. decembrom in 11. januarjem so jo uvedli tudi v Latviji.

Posebna primera sta še Portugalska in Slovaška. Na Portugalskem so namreč sredi januarja uvedli popoln »lockdown,« a ne na nacionalni ravni, temveč zgolj po posameznih občinah z najslabšo epidemiološko sliko. V nekaterih občinah tako med tednom velja omejitev gibanja med 23. in 5. uro, ob koncih tedna pa celo med 13. in 5. uro. Na Slovaškem je medtem od 30. decembra v veljavi »lockdown« s strogimi omejitvami gibanja zunaj domovanja, a so omejitve v veliki meri povezane z množičnim testiranjem. Sicer pa na Slovaškem že vse od konca oktobra veljajo različne oblike omejitve gibanja.

Policijske ure na drugi strani ne pozna kopica evropskih držav, vključno z že omenjeno Hrvaško, Bolgarijo, Češko, Estonijo, Finsko, Islandijo, Irsko, Litvo, Malto, Norveško, Poljsko, Švedsko in Švico. Na nacionalni ravni je ne poznajo niti v Nemčiji, a so jo decembra, zlasti v obdobju božičnih praznikov, na najbolj prizadetih območjih izjemoma začasno uvedle posamezne deželne vlade. Ob tem velja opozoriti, da so nekatere države, ki ukrepa policijske ure niso uporabile, splošno omejitev gibanja dosegle s tršimi prijemi popolnega »lockdowna,« a je to praviloma trajalo krajši čas, policijska ura pa se tako ni razvlekla na večmesečno obdobje.

policijska ura, nemčija, bavarska
Profimedia
V Nemčiji so med božičnimi prazniki policijsko uro na najbolj rizičnih območjih uvajale posamezne deželne vlade.

Prihaja pomlad

Je iz tega možen kakšen zaključek? Hojs je imel vsekakor prav, kar zadeva policijsko uro, nikakor nismo izjema, a se z vidika trajanja tega ukrepa uvrščamo v sam vrh najbolj »neizprosnih« držav. V Sloveniji tako teče že peti mesec omejitve gibanja v nočnem času, medtem ko se v približno polovici evropskih držav prebivalci s tem ukrepom niso še niti srečali. Ker se bliža pomlad, ko bodo dnevi daljši in ponoči ne bo več pritiskal mraz, je smiselno pod drobnogled znova vzeti tudi Hojsovo izjavo, da bi lahko bila sprostitev policijske ure ob zaprtih gostilnah dodaten magnet za združevanje in zabavanje po domovih. Če predpostavimo, da njegova ocena drži, je logika lahko tudi obratna. Sprostitev policijske ure bi lahko bila tudi dodaten magnet za združevanje in zabavanje na prostem, kjer je, sploh po zadnjih dognanjih o hitrejšem širjenju virusa sars-cov-2 v zaprtih, slabo prezračevanih prostorih, verjetnost za prenos okužbe neprimerno manjša, a pisec teh vrstic o tem ne bo sodil, saj ni ginekolog. Resnih znanstvenih študij, ki bi se podrobno ukvarjale z učinkovitostjo tega razvpitega ukrepa in ki bi prišle do oprijemljivih ugotovitev, v tem trenutku ni na voljo. Vlade se glede upravičenosti oziroma smiselnosti policijske ure zaenkrat opirajo na pojasnila, da o njeni koristnosti pričajo »dobre izkušnje iz drugih držav,« kaj pa o tej temi menijo prvi epidemiolog v državi Fafangel in slovenska epidemiološka stroka, je že znano.

Deljena mnenja

Znanstveni dokazi, ki bi podpirali uvedbo policijske ure, so skopi, saj se že stoletje nismo srečali s pandemijo podobnih razsežnosti. Kot so konec januarja zapisali v časniku New York Times, nam intuicija lahko pravi, da bi lahko bila policijska ura smiseln in učinkovit ukrep, a je »izjemno težko izmeriti njen natančen učinek na preprečevanje širjenja katerega koli virusa, kaj šele tega koronavirusa.«

Ira Longini, strokovnjak za biostatistiko z Univerze na Floridi, denimo meni, da gre na splošno za učinkovit ukrep, a hkrati priznava, da je njegovo mnenje prej plod intuicije. »Znanstvena intuicija ti nekaj pove, težava je le, da jo je zelo težko izmeriti,« je pojasnil za časnik. »Mogoče je pogledati tudi tako, kakšen delež prenosa okužb se zgodi v zadevnem času? In kako bo to preprečila policijska ura?« pa se je vprašal William Hanage, epidemiolog s harvardske šole za javno zdravje v Bostonu (Harvard T.H. Chan School of Public Health). Da je o učinkovitosti policijske ure na voljo premalo znanstvenih dokazov in da so takšni prisilni ukrepi redko učinkoviti na dolgi rok, pa meni Jon Zelner, epidemiolog z Univerze v Michiganu. »Kar zadeva policijske ure, je težko ugotoviti njihov pozitiven učinek. Me pa glede razmeroma nejasnih oziroma slabo utemeljenih ukrepov med drugim skrbi, da pri ljudeh spodkopavajo zaupanje, ki je nujno za njihovo upoštevanje,« je dodal.