Poskusno množično testiranje pred novoletnimi prazniki je v času visokega števila okužb dalo upanje za vrnitev v normalo. Hitri antigenski testi, ki so bili prej nedostopni za navadne državljane, so ponujali možnost odkrivanja zgodnjih in asiptomatičnih bolnikov. Več kot dva meseca pozneje še zdaleč nismo v normali, je pa redno testiranje postalo nova normala za tisoče Slovencev. Dolge vrste, ki se vijejo pred centri za hitro testiranje, so delavcem požrle že veliko živcev, nazadnje pa je prekipelo taksistom.

Taksimetri na čakanju

Sindikalist Ladi Rožič opozarja, da je delodajalec dolžan kompenzirati delavca za čas, ki ga je porabil čakajoč na test. Za to so pripravljeni iti tudi na sodišče.

Vozniki taksijev so bili namreč zaradi narave svojega dela po odločitvi ministrstva za infrastrukturo očitno uvrščeni med najbolj rizične poklice in so tako zanje zapovedali testiranje vsakih 72 ur. Za močno prekarizirano delovno silo šoferjev, ki so tako na svoj čas in stroške morali čakati v vrstah brez prednostne obravnave, je bila to kaplja čez rob, zaradi česar so se tudi v avtomobilih podali na ulice. Prejšnjetedenski izraz nezadovoljstva je bil s strani odgovornih kaznovan z globami, je pa pritisk očitno zalegel v tej meri, da je vlada spremenila odlok, tako da se morajo zdaj taksisti testirati le enkrat tedensko, v spremenjenem odloku pa so dodali obveznost testiranja še za voznike v javnem potniškem prometu in spremljevalno osebje v železniškem prometu.

Zaradi videza dobavljalcev in njihovih povezav z vladajočo stranko je bilo sicer javno zaupanje v hitre teste že v osnovi nizko, dodatno pa je padlo ob številnih lažnih pozitivnih testih, zaradi česar se mora zdaj vsak pozitivni primer z antigenskega testa nujno potrditi ali ovreči s standardnim PCR-testom. Ne nazadnje pa je sama narava hitrih testov takšna, da so bolj smiselni, če se opravljajo vsakodnevno, s čimer se zmanjšuje možnost napake. »Negativni rezultat testa naj vam ne da občutka lažne varnosti, saj je rezultat ponovnega testiranja čez dve uri že lahko pozitiven,« je zapisano tudi na vladni strani. Primer mariborskega zdravnika, ki je kljub dvojnemu odmerku Pfizerjevega cepiva v Slovenijo prinesel južnoafriško različico, odpira nova vprašanja, ali je sploh še smiselno, da cepljeni in tisti, ki so koronavirusno obolenje preboleli v zadnjega pol leta, ne potrebujejo testa.

Tvegane skupine

Po obstoječi ureditvi se tako zahteva obvezno vsakotedensko testiranje za zaposlene na področju trgovine in storitev, za zaposlene v vzgoji in izobraževanju in za omenjene udeležence v prometu. Poleg tega se hitri testi na stroške države opravljajo tudi pri osebah, ki izvajajo socialnovarstvene storitve in programe, pri katerih zaradi dela z uporabniki teh storitev in programov obstaja neposredna nevarnost za širjenje nalezljive bolezni covid-19, pri drugih osebah, ki lahko povzročijo širjenje covida-19 s svojim delom ali ravnanjem v okolju, kjer obstaja neposredna nevarnost za širjenje (na primer uporabniki zdravstvenih storitev, bivanje, delo ali obiskovanje socialnovarstvenih zavodov, zavodov za prestajanje kazni zapora, prevzgojnih domov, centrov za tujce, varnih hiš, azilnih domov, integracijskih hiš, študentskih domov, kriznih centrov za otroke, udeležba na športnih tekmovanjih, udeležba pri določenih športnih aktivnostih), ali pri potnikih v mednarodnem prometu, kadar obstaja neposredna nevarnost za širjenje covida-19.

Kdo naj se testira

Trgovina tako poleg nujnih storitev za normalno delovanje družbe in države uživa poseben status, bržkone zahvaljujoč angažmaju ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki je stalni zagovornik odprtja trgovin. Hkrati pa zakonodaja denimo ne predvideva obveznega testiranja za razne javne uslužbence, kot so zdravstveni inšpektorji, ki preverjajo, ali se spoštujejo epidemiološki ukrepi, policisti, ki nadzorujejo prebivalstvo, ali pa ne nazadnje poslanci državnega zbora, za katere očitno zadošča socialna razdalja in nošenje navadnih mask.