Deveti odstavek 20. člena Zakona o dohodnini pravi, »da se dohodnina ne plača od obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost pod pogojem, da Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost ne nastopa kot njihov delodajalec«

Računovodski servisi so zaradi vseh vladnih koronskih ukrepov, ki vplivajo na prihodke posameznikov in poslovanje pravnih oseb, že eno leto v prvi bojni liniji. Spremljajo vladne predpise, obveščajo stranke, jim pripravljajo različne vloge in od konca leta pripravljajo bilance. Obrazci, ki jih morajo oddati do konca marca, bodo letos drugačni kot prejšnja leta. Številni podjetniki so prejeli mesečni temeljni dohodek, nekateri delno povračilo fiksnih stroškov, pa povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali varstva otroka … Nekateri od teh ukrepov so obdavčeni, drugi ne, poleg tega so nekatera podjetja in samostojni podjetniki poslovali ves čas, drugi spet ne. Nekateri podjetniki so bili zaposleni le za polovični delovni čas, nekateri so bili del časa na polovičnem delovnem času ali porodniški in del delali za polni čas … Različnih primerov je ogromno, posledično tudi vprašanj, a pojasnila in odgovori po mnenju računovodij kapljajo prepočasi.

Kaj se obdavči in kaj ne

Finančna uprava je na spletnih straneh objavila seznam pomoči in ob tem pojasnila, kako naj se davčno obravnavajo, a dodala, da gre za nezavezujoče usmeritve. Kot so zapisali, je skladno z računovodskimi standardi vse pomoči, prejete na podlagi interventnih ukrepov, treba vključiti v davčni obračun davek od dohodkov pravnih oseb ter davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Kljub temu, da se v obrazce vpiše vse, kar smo od države prejeli, pa se bo davek plačal le od nekaterih prejemkov.

Kamen spotike

Mesečni temeljni dohodek so prejeli številni samostojni podjetniki, tako tisti, ki si pri poslovanju obračunavajo dejanske stroške, kot normiranci, ki koristijo ugodnost, ki jo nudi država, in jim 80 odstotkov prihodkov šteje v odhodke. V skladu z določili PKP temeljni dohodek ne šteje med obdavčljive prihodke, drugače pa je z oprostitvijo prispevkov. Vlada je podjetnikom namreč lani med marcem in majem plačevala prispevke. Espeji, ki obračunavajo dejanske stroške, tudi od tega ne bodo plačali davka, drugače pa je pri normirancih. Kljub temu, da Zakon o dohodnini pravi, da se za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih plačuje država, dohodnina ne plačuje, je Furs zavzel drugačno stališče. Davčni svetovalci in računovodje so odgovorne na Fursu sicer opozorili, da je taka ureditev v neskladju z zakonom in tudi nekaterimi njihovimi prejšnjimi pojasnili, a Furs vztraja pri svojem.

Davek na pomoč

V davčni obračun bodo morali podjetniki vključiti tudi druge oblike državne pomoči: od delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, povračila nadomestila plače, subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, subvencioniranja prispevkov za socialno varnost do kriznega dodatka.

Vračilo pomoči

Ob tem, ko podjetniki in računovodje oddajajo davčne obračune, pa bodo morali hkrati tudi najaviti, ali bodo morda vrnili prejeto pomoč zaradi neizpolnjevanja pogojev. Številni so namreč zaprosili za pomoč, kasneje pa ugotovili, da poslujejo bolje od pričakovanega in bodo pomoč vrnili. Pri nekaterih samostojnih podjetnikih pa je položaj bolj zapleten. Nekateri niso poslovali celo leto, nekateri so bili na bolniški, uveljavljali starševsko varstvo, skrajšan delovni čas ali del časa delali kot polovični in del kot polni espe, ali celo tik pred epidemijo razširili svojo dejavnost. V naštetih primerih si morajo podjetniki po posebni formuli izračunati povprečni dohodek za leti 2019 in 2020 in upoštevati načelo sorazmernosti. Tako je vlada zapisala v PKP7, ki je bil sprejet konec lanskega leta. Formulo za izračun pa je vlada, kljub številnim urgencam in prošnjam, objavila šele v petek, 26. februarja. "Za računovodske servise vsi ti preračuni, pomenijo samo še eno dodatno breme. Pa ne samo preračuni. Predvsem nam težave povzročajo predpisi, saj je potrebno za vsako vrsto pomoči delati svoje preračune, ki pa se razlikujejo tudi glede na to, v katerem obdobju je podjetje pomoč dobilo. Tako npr. omenjeni pravilnik določa le merila za izračun upada prihodkov za upravičenost do povračila nadomestila plače na začasnem čakanju na delo in pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka od 1.6.2020 naprej. Kaj pa za obdobje od 13.3.2020 do 31.5.2020?", je zmedo komentirala podpredsednica Zbornice računovodskih servisov Ksenija Prosen.

Neuslišane prošnje

Računovodski servisi, ki se utapljajo v delu, so vlado že 8. januarja prosili, naj podaljša rok za oddajo davčnih obračunov. Podaljšanje roka je bilo celo predvideno v PKP8, a je nato vlada predlog umaknila, saj naj bi ji nekdo iz stroke sugeriral, da odlog ni potreben. Kdo je to bil, lahko le ugibamo, vemo pa, na katerega zunanjega svetovalca se vlada na davčnem področju najbolj zanaša. Lansko leto, ko je vlada podaljšala rok za oddajo davčnih obračunov, je kar ena tretjina samostojnih podjetnikov izkoristila to možnost, prav tako skoraj polovica d.o.o.-jev. Roki so se v preteklosti brez težav podaljševali, ko so se na Fursu ali Ajpesu srečevali s tehnološkimi težavami. Zakaj letos tako trmoglavo vztrajanje, ni jasno, vzrok pa bi lahko tičal v dejstvu, da morajo tisti, ki morajo dohodnino doplačati, to storiti v 30 dneh po oddaji dokumentov. Vlada očitno pričakuje, da bo letos več takih, ki bodo morali dohodnino doplačati in bodo tako napolnili prazen državni proračun. A to je le ugibanje.