Neznosen hrup in tresljaji

Krajani Stanošine: »Kot da bi živeli ob kamnolomu«

Estera Korošec / Štajerski tednik
23. 2. 2021, 20.04
Deli članek:

V času izgradnje avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje so izvajalci odstranili del hriba v Stanošini, kjer danes poteka del avtocestne trase. Že takrat je podjetje Euro-asfalt izvajalo miniranja. O terminih so redno obveščali bližnje prebivalce, ki so pokazali veliko razumevanja in strpnosti.

Č.G./Štajerski tednik
Zaradi miniranja se spet tresejo hiše. Posnetek je iz časa gradnje avtoceste, ko so najbližje živeči prizadeti krajani lahko le nemočno opazovali, kako so jim pokali zidovi hiš

Drugo polovico hriba naj bi v okviru izgradnje avtoceste saniralo podjetje Euro-asfalt. Slednje je za agromelioracijska dela izbralo podizvajalca, in sicer mariborsko podjetje S. H. Nizke gradnje, ki je agromelioracijo na tem območju začelo izvajati leta 2019.

V zadnjem času so dela zelo intenzivna, kar bližnjim občanom povzroča veliko nelagodja in tudi strahu. Kot so povedali krajani Stanošine in okoliških krajev, so razmere katastrofalne. Ves dan so primorani poslušati zaporedne udarce hidravličnega kladiva (pikamer), kar je vse bolj moteče.

Stanje je katastrofalno – kot bi živeli sredi potresnih sunkov

Zaradi neznosnega hrupa in tresljajev je življenje ob avtocesti vse težje, kot da bi živeli ob kamnolomu. Na nekaterih mestih je tako glasno, da se sploh ni mogoče normalno pogovarjati. Po besedah enega izmed občanov so ob zadnjem miniranju mislili, da gre za potres. »Tresla se je celotna hiša, krožniki so popadali na tla. Res smo bili prestrašeni. Nihče ni prejel obvestila, nismo slišali nobene sirene, ki bi nas pravočasno opozorila.« Škodo pa opažajo tudi na svojih domovih, predvsem razpoke v zidovih.

Č.G./Štajerski tednik
Agromelioracija v kraju Stanošine pri Podlehniku.

»O miniranjih bi nas morali obvestiti!«

Prijavo so podali na policijo, o svojih težavah so obvestili tudi občinsko upravo. Predvsem jih zanima, kdo je podjetju H. S. Nizke gradnje izdal vsa dovoljenja, tako za miniranje kot za odvažanje (oziroma govorilo naj bi se o prodaji gramoza). Prepričani so, da bi jih morali o miniranju obvestiti. »Nam so povedali, da bo material s hriba namenjen samo za izgradnjo avtoceste, nato pa se bo območje saniralo v prvotno stanje,« pripovedujejo prizadeti občani. Govorilo se je tudi, da naj bi material namenili za izgradnjo obvoznice proti Ormožu. Zaradi težkih tovornjakov, ki vsak dan vozijo po tem območju, so ceste onesnažene, veliko je blata.

Po besedah krajanke, ki živi 130 metrov od hriba, se je vse skupaj začelo z gradnjo avtoceste, ko so začeli hrib rušiti. »Mi na to odločitev nismo imeli nobenega vpliva. Že takrat smo na hiši opazili poškodbe, v času miniranja je recimo večji kamen padel na nadstrešnico in jo poškodoval. Kaj bi se zgodilo, če bi bil zunaj otrok?«

Za odškodnino zaradi poškodb med gradnjo avtoceste so se obrisali pod nosom

Za poškodbe med gradnjo avtoceste niso prejeli nobenih odškodnin, izvajalec del je pred tremi leti gradbišče zapustil in od takrat večjih težav ni bilo. V zadnjem obdobju pa je življenje v bližini agromelioracije znova oteženo. Prizadeti občani si v prihodnje želijo vnaprej vedeti, kdaj se bodo izvajala miniranja, in predvsem upajo, da se bodo zemeljska dela na tem območju čim prej končala.

Tudi na občini brez informacij, Dars s situacijo »nima nič«

»Od podjetja in pristojnih smo že zahtevali podrobnejša pojasnila in dokumentacijo, ki je do zdaj še nismo prejeli. Vsekakor pa se je treba zavedati, da so dovoljenja eno, izvedba in spoštovanje predpisov na terenu pa druga plat zgodbe.« Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik.

Kot so sporočili z Občine Podlehnik, je podjetje H. S. Nizke gradnje oziroma njihov podizvajalec prvo miniranje izvedel konec preteklega leta. »Žal nas prej o tem ni nihče obvestil, smo pa na dan miniranja prejeli informacijo od Policijske postaje Podlehnik, kjer je bil dogodek prijavljen. Od podjetja smo zahtevali in tudi prejeli ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da ima podjetje H. S. Nizke gradnje vsa potrebna dovoljenja za izvajanje agromelioracijskih del z vrtanjem in miniranjem,« je pojasnil župan Sebastian Toplak.

Občina pri nobenih odločitvah ni bila vključena, saj gre za območje, ki je bilo del državnega prostorskega načrta za avtocesto. Župan Toplak je potrdil, da se je nanj že obrnilo več občanov, ki so nezadovoljni s trenutnimi razmerami v Stanošini. »Krajane razumem, saj kljub zagotovilom izvajalca o ustreznejšem obveščanju tudi tokrat žal ni bilo tako. Od podjetja in pristojnih smo že zahtevali podrobnejša pojasnila in dokumentacijo, ki je do zdaj še nismo prejeli. Vsekakor pa se je treba zavedati, da so dovoljenja eno, izvedba in spoštovanje predpisov na terenu pa druga plat zgodbe.«

Družba Dars je sporočila, da z dano situacijo nimajo nič. »Gre za območje, ki je zunaj gradbenega posega za avtocesto, prav tako ne zadeva obratovanja avtoceste.«

Pojasnila podjetja: Zemeljska dela so se zavlekla zaradi prodaje zemljišča novemu lastniku

Za dodatna pojasnila smo se obrnili na podjetje H. S. Nizke gradnje, d. o. o., iz Maribora. V odgovoru so zapisali, da kot podizvajalec že od sredine leta 2019 izvajajo strojna zemeljska dela pri izvedbi t. i. agromelioracije na območju devetih parcel v k. o. Stanošina. Za dovoljen poseg na območju kmetijskih zemljišč je investitor agromelioracije, podjetje Euro-asfalt International, od kmetijskega ministrstva že aprila 2017 prejel Odločbo o uvedbi zahtevane agromelioracije. Za njeno izvedbo je Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj že leta 2016 izdelal ustrezen načrt s ciljem pridobitve kmetijskih zemljišč. V načrtu so natančno opredelili vsa agromelioracijska dela (izravnava terena, dovoz zemlje, analiza tal, zasaditev mejic, ureditev dovozne poti …). Glede na posredovano dokumentacijo, ki so jo prejeli, so ocenili, da bi bilo na tem območju možno urediti 2,06 hektarja kmetijskih zemljišč. Navedena zahtevana agromelioracija se izvaja na površini 1,65 hektarja. Izvedena bodo naslednja dela: odstranitev hribine, izravnava terena po odstranitvi hribine, ponovni avoz odstranjenega humusa in kakovostne prsti, ureditev dostopne poti, odvodnega jarka, zasaditev mejice in prve kulture.

Agromelioracijska dela so do danes izvedena do okoli 70 odstotkov predvidenih potrebnih zemeljskih del. Zemeljska dela so se zavlekla zaradi prodaje kmetijskih zemljišč novemu lastniku. Slednji želi dela dokončati kot novi investitor, za kar je na pristojno kmetijsko ministrstvo že podal ustrezno vlogo, o kateri pa še ni bilo odločeno. Podjetje H. S. Nizke gradnje bo tudi za novega lastnika oziroma investitorja izvajalo dela po izdanem načrtu. Zaključili naj bi jih do konca naslednjega leta, ko bodo zemljišča urejena in predana v redno kmetijsko uporabo. Med drugim so še poudarili, da bo miniranj čim manj, krajane in pristojne službe pa bodo o tem redno obveščali.