Razmere pri sosedih vzbujajo skrb

Afriška prašičja kuga strah in trepet slovenskih prašičerejcev

Rok Nose / Dolenjski list
24. 2. 2021, 06.56
Deli članek:

Ob razglasitvi visoke ogroženosti na območju celotne Slovenije se je začel intenzivni odstrel divjih prašičev, lovci bodo ob odstrelu prejeli denarno stimulacijo v vrednosti od 50 do 100 evrov. Kmetje se zavedajo nevarnosti in posledic APK; na kmetiji, kjer se potrdi APK, naj bi usmrtili vse prašiče. Virus sicer za človeka ni nevaren.

Janko Rath
Afriška prašičja kuga v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar njeno širjenje z vzhoda Evrope proti zahodu predstavlja vse večje tveganje tudi za populacije divjih in domačih prašičev v Sloveniji.

Afriška prašičja kuga (APK), ki že nekaj let povzroča težave v več evropskih državah, je strah in trepet prašičerejcev. V Sloveniji sicer še ni potrjenega primera okužbe, pravijo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, a vseeno so zaradi slabih razmer v sosednjih državah pred dnevi izdali sklep, ki med drugim narekuje povečan odstrel divjih prašičev, ki so eden od prenašalcev bolezni na domače prašiče.

Nalezljiva virusna bolezen, za katero so dovzetni domači in divji prašiči, zanjo pa ni cepiva, se Sloveniji približuje iz vseh smeri. Lani se je bolezen pri divjih prašičih na novo pojavila v dveh evropskih državah – v Nemčiji in Srbiji. Skupno je bilo po podatkih kmetijskega ministrstva lani prijavljenih še enkrat več primerov okužb kot leta 2019. Poleg tega se je na Madžarskem bolezen razširila proti zahodu. Pri domačih prašičih pa se je bolezen lani na novo pojavila v Moldaviji in na Slovaškem, kjer se je močno razširila tudi med divjimi prašiči. Zaradi neugodne epizootiološke situacije glede APK pri divjih prašičih v drugih državah je bila pred slabim mesecem razglašena visoka stopnja ogroženosti na območju celotne Slovenije.

Dosledno upoštevajo ukrepe

Jože Globevnik iz Škocjana, ki je eden največjih prašičerejcev na našem območju, se zaveda nevarnosti in posledic APK. »Če bi bolezen nekako prišla v naše svinjake, bi to pomenilo, da lahko kar zapremo kmetijo, prenehamo z dejavnostjo, od katere živimo, in gremo na zavod.« Na kmetiji imajo poleg nekaj glav goveda okoli 150 plemenskih svinj, majhnih pujsov pa je okoli 700. »Zelo smo pozorni in upoštevamo predvidene ukrepe. Ljudi ne spuščamo v hleve, tudi ko pride veterinar, zahtevamo, da se preobuje in preobleče, da ne bi česa od drugod zanesel k nam,« pove gospodar Jože, ki je tudi član strokovnega odbora za prašičerejo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.

Epidemija covida-19 se pozna tudi pri njih. »Ker ni bilo zabav, druženj, sedmin in drugih dogodkov, kjer se zbere več ljudi, smo prodali veliko manj majhnih pujskov. Zaradi zaprtja javnih zavodov in gostinskih obratov je trg zasičen z mesnimi izdelki. Mnogi kupujejo meso iz tujine, ki je cenejše, a slabše kakovosti. Pri nas se bo poznalo, da bo letos manj investicij v posodobitev kmetije in kmetijskih strojev,« pripoveduje Jože. Izpostavi še, da se je na drugi strani zelo podražila krma.

Letos že skoraj toliko kot lani

Ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih so: prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije, intenzivni odstrel divjih prašičev, prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih, biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom in ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči. »Lovci Lovske družine (LD) Tržišče smo se zmanjšanja populacije divjih prašičev uspešno lotili, januarja smo uplenili 12 divjih prašičev, lani pa v celem letu 16. Intenzivni odstrel ne pomeni, da bomo popolnoma iztrebili divje prašiče, ampak bomo samo zmanjšali njihovo populacijo, kot narekujejo nujni ukrepi,« poudarja starešina LD Tržišče Janez Kukec. Letos načrtujejo upleniti 30 divjih prašičev.

Kakšni so znaki APK

Klinični znaki APK niso specifični, vendar lahko na podlagi neobičajne visoke stopnje pogina med prašiči posumimo na nalezljivo bolezen, pravi mag. Andrej Kastelic, vodja oddelka za živinorejo na novomeškem kmetijsko-gozdarskem zavodu. »Bolezen je podobna klasični prašičji kugi. Vstopno mesto v prašiča je skozi gobec, kar pomeni, da se bolezen najlažje širi prek okužene krme in kontaktov med prašiči. Virus je zelo odporen, preživi enajst dni v blatu (sobna temperatura), mesec v umazanih prašičjih boksih, štiri mesece v razpadajoči krvi ali ohlajenem mesu, deset mesecev v pršutu, osemnajst mesecev v krvi, ki je shranjena pri štirih stopinjah Celzija, petnajst let v zamrznjenih trupih. Pri prašičih se lahko pojavi rdečina po koži, predvsem na vršičkih uhljev, repu, spodnjih delih okončin, delih prsi in trebuha. Dan ali dva dneva pred poginom lahko opazimo zmanjšan apetit, apatičnost, cianozo, motnje v koordinaciji. V posameznih primerih pride do bruhanja, driske in izcedka iz oči. Žival običajno pogine med šestim in trinajstim dnevom po okužbi. Od 10 do 30 odstotkov živali lahko bolezen preboli in jo prenaša naprej,« pojasnjuje Kastelic.