Na premierja Janšo in gospodarskega ministra Počivalška je civilna iniciativa Združeni gostinci naslovila odprto pismo, v katerem so ju seznanili s trenutnimi kritičnimi razmerami v gostinstvu. Bistvo pisma je poziv, da začnejo dialog, pa tudi napoved, da bodo najverjetneje začeli vlagati tožbe.
Jure Zauneker/Vestnik.si
Koliko časa bodo mize barov in restavracij še prazne?
Združeni gostinci vlado in odločevalce glede ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 pozivajo, da z jasnimi in konkretnimi rešitvami pristopijo k dialogu z njimi v zvezi z odprtjem gostinskih lokalov.
Civilna iniciativa (CI) predstavlja nosilce dejavnosti in zaposlene v gostinskem sektorju, katerih cilje je, »da bi lahko varno in pod razumnimi omejitvami opravljali svojo dejavnost. Počutimo se diskriminirane in prezrte s strani Vlade RS, ministrstva za gospodarstvo in preostalih svetovalnih skupin,« so zapisali v pismu.
Zaprtih več kot 1000 lokalov
STA
Blaž Cvar iz OZS je povedal, da je zaprtih več kot 1300 lokalov za strežbo hrane in pijače ter 1700 nastanitvenih obratov.
Gostinstvo spada v eno izmed najbolj prizadetih gospodarskih panog v Sloveniji, ki se je v krizi prva zapirala, tudi njeno odprtje je predvideno kot eno zadnjih. Posledice nezmožnosti opravljanja svoje dejavnosti so občutili že praktično vsi gostinci in njihovi zaposleni. To jasno kažejo tudi številke, ki jih razkriva predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar. »Število brezposelnih v tej panogi je doseglo 10.100, kar je za več kot 50 odstotkov več kot konec lanskega marca. Zaprtih je več kot 1300 lokalov za strežbo hrane in pijače ter 1700 nastanitvenih obratov. Več kot 15 odstotkov gostincev je napovedalo, da lokalov ne bodo več odprli,« je zgovorna statistika.
Ta pomoč ni dovolj
Iniciativa ne zanika, da jim država ni namenila pomoči, da prebrodi težke čase, vendar v do zdaj sprejetih paketih PKP za pomoč gospodarstvu ni naslovila vseh težav gostincev: »Že večkrat smo opozorili, da so pogoji za pridobitev pomoči zastavljeni mnogo previsoko. Omogočen prevzem in dostava hrane v zadostni meri ne pokrivata fiksnih mesečnih stroškov, zalaganja za stroške plač zaposlenih, zaščitne opreme in s tem povezanih inšpekcijskih nadzorov ter ostalih stroškov. Marsikateri podjetnik in družine, ki so odvisne od te panoge, se tako soočajo s hudo stisko. Nekateri so morali odpustiti svoje zaposlene ali celo zapreti svoje dolgoletne dejavnosti, ker pomoč države ni zadoščala ali do nje niso bili upravičeni,« poudarjajo povezani slovenski gostinci.
Ultimat za Janšo in Počivalška
Izpostavljajo, da jih zelo moti in žalosti predvsem »način komuniciranja, ki smo ga deležni s strani vlade in njenih predstavnikov. Želeli bi si ustrezne komunikacije na nivoju, ki bi zagotavljal transparentnost. Velikokrat za nekatere informacije izvemo nenadoma prek medijev – na primer nedolgo nazaj je bila ena izmed takšnih podana ob obisku ministra Počivalška v Jeruzalemu, ko smo gostinci po več mesecih zaprtja izvedeli, da je obratovanje za poslovne obiske B2B pravzaprav dovoljeno. Kaplja čez rob je bila tudi informacija, da bi lahko bile gostilne za strežbo malic med epidemijo odprte praktično ves čas. To, da se soočamo s toliko dezinformacijami oziroma da kot gostinci, ki zaposlujemo približno 32 tisoč ljudi in letno ustvarimo dobrih 800 milijonov dodane vrednosti (kar predstavlja 3,3 odstotka od dodane vrednosti vseh gospodarskih subjektov v Sloveniji), sploh nismo deležni informacij, ki bi nam pomagale olajšati naš obstoj, nas je pripeljal do točke, ko smo primorani vladi postaviti ultimat,« so ostri.
Znani odvetniki za gostince
Zahtevajo, da jim vlada nemudoma prisluhne in z njimi prične sodelovati na način, kot se spodobi. »Zahtevamo čimprejšnje odprtje gostinskih lokalov (predvsem teras gostinskih lokalov) pod razumnimi in izvedljivo zastavljenimi pogoji. V kolikor nam ne boste omogočili opravljati dejavnosti, nam do nadaljnjega in za nazaj (vse do začetka epidemije) izplačajte 80 odstotkov povprečnega mesečnega prometa glede na leto 2019,« pravi iniciativa in dodaja, »če vlada našega poziva ne bo vzela resno, smo pravico pripravljeni iskati na sodišču. V ta namen smo se že začeli povezovati z odvetniško pisarno Čeferin.«
Iz Odvetniške družbe Čeferin so nam potrdili, da so se gostinci res obrnili nanje, vendar se je za zdaj sodelovanje med njimi začelo le toliko, da so se dogovorili, da se sestanejo in skupaj preučijo možnosti za sprožitev različnih postopkov, da preverijo, kakšne so pravne možnosti. »Nič še ni zastavljeno natančneje, ni še nobene konkretne akcije ali tožb. Najprej sledijo sestanki, pogovori,« so povedali.
Kdo je kriv
Gostinci torej napovedujejo tožbe, ker so nekateri zaradi neustrezne komunikacije vlade utrpeli škodo. Odločitev glede morebitnega odškodninskega zahtevka je sicer v rokah posameznih podjetij, je povedal Cvar. »Vsekakor pa bo moral nekdo prevzeti odgovornost. Treba bo ugotoviti, kdo je napačno postopal, kdo je kriv,« je še dejal.
Cvar je sicer izpostavil, da si bo njihova sekcija prizadevala za povračilo škode, ki se je zgodila podjetnikom s področja gostinstva zaradi neustrezne komunikacije, in sicer v obliki takšne ali drugačne pomoči, ki jo določajo PKP. Zato bodo še posebno pozorni, kako je gostinstvo s turizmom zajeto v naslednje protikoronske zakone. »Če bo prišlo do tožb proti državni inštituciji s strani gostincev, je pričakovati, da se bodo pravni postopki zavlekli, zato smo mi bolj naklonjeni, da se škoda, ki so jo utrpeli gostinci zaradi slabe komunikacije, pokrije skozi protikoronske zakone. Za to se bomo borili.«
Še 34 milijonov
Pristojni so se na besede gostincev že odzvali in v duhu nejasnosti, kaj se lahko in kaj ne, odločili temeljito razložiti, komu in pod kakšnimi pogoji lahko gostinci strežejo hrano in pijačo. Kot govorec je nastopil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Odzval se je tudi na očitke o neuspešni komunikaciji, in glede tega dejal, da sta si vlada in gospodarsko ministrstvo ves čas prizadevala pogoje poslovanja jasno predstavljati, a očitno komunikacija »ni bila dovolj dobra«.
Zagotovil je, da se na ministrstvu ves čas trudijo, da bi gostinski panogi čim bolj pomagali. Tako je država za ukrep čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa za sektor gostinstva in turizma izplačala več kot 110 milijonov evrov. Za delno kritje fiksnih stroškov v panogi je šlo več kot 60 milijonov evrov. Za gostince je bil pripravljen javni poziv v višini 10 milijonov evrov, pripravljajo drugega v vrednosti 34 milijonov evrov.
Naj dokažejo krivico
Zajc je naslovil tudi napoved gostincev, da bodo tožili. Dejal je, da si tega ne želijo, in ob tem izpostavil, da dobro sodelujejo z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) in posameznimi gostinci. Mnoge njihove predloge je vlada upoštevala pri pripravi protikoronske zakonodaje, je spomnil. »Res smo se močno trudili, da to krizo zanje čim bolj omilimo,« je poudaril. »Seveda pa ima vsak, ki meni, da se mu je zgodila krivica, možnost, da to tudi dokaže,« je sklenil.
STA
