Spomnimo: Poleg tega, da bolnišnici Topolšica in Sežana več nista predvideni za obravnavo covidnih bolnikov, so pristojni v tej fazi tudi izdali priporočilo bolnišnicam, naj imajo 10 odstotkov svojih zmogljivosti namenjenih za covidne bolnike. Izjema pri tem je klinika Golnik, ki je specializirana za pljučne bolezni, kjer naj bo ta delež za covidne bolnike 15 odstotkov.

Slednje je včeraj v informativni oddaji Odmevi na TV Slovenija potrdil tudi direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman. "Manj niti ne bi bilo možno, ker bi bil na tem oddelku določen del postelj praznih, ne vidimo smisla v tem," je pojasnil.

Rozman o sekundarni škodi epidemije

Komentiral je tudi skrčen obseg izvajanja operativnih posegov in specialističnih pregledov v času epidemije. "To je sekundarna škoda epidemije, na katero smo opozarjali pomladi in poleti – 'če bo več okuženih s covidom, potem ne bo prostora za te redne programe v bolnišnicah'," je dejal in izrazil upanje, da bo epidemiološka situacija letos vedno boljša. Kdaj bi zaostanek pri izvajanju operacij in specialističnih pregledov lahko nadoknadili, ni znal napovedati. "Omejeni smo, kot govorimo že celo leto, s kadri. To je glavna težava. Pri nas bomo poskušali odpreti še kakšno popoldansko ambulanto. Ljudje potrebujejo počitek, še veliko lanskega neizkoriščenega dopusta je ostalo," je pojasnil.

"Z optimizomom, a ne lahkomiselno"

"V prihodnost moramo vstopati z optimizmom, ne pa lahkomiselno. Epidemiološka napoved za Evropo s poročila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ki je izšlo 15. februarja, ni ugodna. Napovedujejo še en val zaradi novih turbo različic virusa. Moramo ostati budni, ne smemo pretirano izkoriščati sprostitve ukrepov (osebno zaščitni ukrepi naj še veljajo). Kar moramo omogočiti je, da otroci hodijo v šolo do konca šolskega leta; ne zgolj dela osnovne šole, ampak celotne osnovne šole in srednje šole. Zato moramo držati to število okužb na vsaj tako nizkem nivoju kot je sedaj," je dejal Rozman.

"Če bo poletje ugodno, potem pridejo tudi počitnice"

Povedal je, da bi si za zgled lahko vzeli nemške dežele. Izpostavil je zmernost zavedanja problema, čeprav imajo epidemiološke razmere ugodnejše kot so v Sloveniji. "Zgledoval bi se po njih, da obdržimo ključne stvari, ki so za družbo pomembne - da bolnišnice lahko skrbijo za ostale bolnike ter da otroci in mladina lahko hodijo v šolo. To bi bila ključna stvar to poletje. Če bo poletje ugodno, potem pridejo tudi počitnice. Če gremo po pretirano sproščeni poti, se bojim, da se bo marsikaj tistega, kar ECDC napoveduje, tudi uresničilo".

Zdravstvo je zdržalo

Zdravstvu je namenil besede hvale in dejal, da ni pričakoval, da se bo "uspelo tako uspešno odzvati na vse skupaj". "Lahko rečemo, da kljub temu, da smo imeli veliko število obolelih ljudi in da je bila epidemiološka situacija zelo neugodna, zdravstveni sistem, kakorkoli že pomanjkljiv, ni klonil," je dejal.