Slovenija bo očitno čakala, da Evropska agencija za zdravila odobri ruski sputnik V. Po krajših pogajanjih z Rusijo se zdi, da bo Hrvaška storila enako. 

Madžarska je bila prva država Evropske unije, ki je zaradi frustracij ob počasni dobavi cepiv na ravni EU na lastno pest nabavila odmerke cepiv iz Kitajske in Rusije. S cepivom sputnik V, ki ga je razvil državni inštitut za epidemiologijo in mikrobiologijo v Moskvi, so pri vzhodnih sosedih že začeli cepiti v začetku februarja, še pred nekaj dnevi pa se je zdelo, da jim bo sledila tudi Hrvaška, katere vlada je napovedovala nakup milijona odmerkov cepiva ruske izdelave, a je očitno vsaj trenutno od tega odstopila.

Proizvodnja v EU

V Italiji in Avstriji so za zdaj še skrivnostni glede svojih načrtov. Direktor ruskega sklada za neposredna vlaganja Kiril Dmtrijev je za avstrijski javni radio sicer potrdil, da se pogovarjajo z več tamkajšnjimi farmacevtskimi podjetji, ki bi lahko proizvajala sputnik V. »Želimo si sodelovanja z Avstrijo glede proizvodnje in izvoza iz Avstrije v druge države,« je še dejal Dmtrijev, ki ni želel poimensko navesti podjetij, saj se želijo, kot je dejal, s tem izogniti pritiskom nanje. Rusi so se očitno v podobno diplomatsko ofenzivo podali tudi v Italiji, kjer je generalna konzulka Marija Vedrinskaja potrdila, da se s predstavniki regij pogovarjajo o obratih, ki bi lahko začeli proizvodnjo takoj po tem, ko jo odobri Evropska agencija za zdravila.

sputnik, cepivo
Reuters
Madžarska je že v začetku meseca odobrila cepljenje z ruskim cepivom sputnik V.

Slovenija brez kapacitet

O možnostih za kaj podobnega v Sloveniji smo povprašali dve največji farmacevtski podjetji: novomeško Krko in Lek, ki je v lasti švicarskega Novartisa. Iz Krke so sporočili, da ne razvijajo in ne proizvajajo cepiv. »Ukvarjamo se z razvojem in proizvodnjo učinkovin in končnih izdelkov ter s trženjem in prodajo generičnih farmacevtskih izdelkov. V svoji paleti pa imamo kar nekaj zdravil, ki se uporabljajo kot podporna terapija pri zdravljenju obolelih zaradi koronavirusne okužbe, kot so deksametazon injekcije in tablete, paracetamol ter izdelek brez recepta vitamin D3, ki poveča odpornost proti virusnim okužbam dihal,« so zapisali v podjetju, katerega direktor Jože Colarič je že pojasnil, da se proizvodnja cepiv v tolikšni meri razlikuje od njihovega trenutnega dela, da kaj takega ne bi bilo izvedljivo.

Tudi iz Lekove službe za odnose z javnostmi so pojasnili, da sta razvoj in proizvodnja cepiv za virusne okužbe zelo specifični področji v farmaciji, »prav zaradi te specifičnosti in tudi dejstva, da se morajo cepiva prilagajati spreminjanju virusov, je področje cepiv v domeni inovativnih farmacevtskih družb, ki so specializirane (tudi) za to področje«. Ne zgolj Lek, tudi Novartis, ki velja za eno od največjih farmacevtskih firm na svetu, »nima kritične mase strokovnih znanj v virologiji, prav tako noben laboratorij ne razvija protivirusnih zdravil in diagnostike ... Drži, da so znani podatki o delovanju cepiva in vsebnosti posameznih pomožnih snovi, a to ni dovolj, da bi lahko generična farmacevtska družba začela proizvajati to cepivo, saj za to nima ustreznih znanj in tehnologije.« Iz Leka sicer sporočajo, da Novartis vendarle toliko sodeluje s podjetjem BioNTech, da so z njimi sklenili dogovor o uporabi proizvodnih zmogljivosti Novartisove tovarne v Steinu v Švici, za podporo proizvodnje Pfizer-BioNTechovega cepiva proti covidu-19.

Precepljenost še daleč

Ker bogatejše države sveta, vključno z EU, niso pripravljene podpreti mehanizma, ki bi začasno suspendiral intelektualne pravice na razvita cepiva, tudi obrati, ki bi lahko izdelovali cepiva, ostajajo neizkoriščeni. Hitrost, s katero bo svet dosegel želeno precepljenost, je tako odvisna od posameznih podjetij ter njihovih dogovorov z državami in farmacevtskimi partnerji in ne nazadnje od kapitalskih interesov vseh vpletenih. Sodeč po vseh dosedanjih izjavah Jelka Kacina, sekretarja v kabinetu predsednika vlade, pristojnega za koordinacijo cepljenja, bo Slovenija ostala zvesta EU in njenemu mehanizmu nabave cepiv, odgovora na vprašanje, ali so v njegovem uradu že proučili morebitne zmogljivosti za izdelavo cepiv v Sloveniji, pa nismo dobili.