pobegajlo
Sta
Fedja Pobegajlo: »Naj nam dovolijo streči vsaj zunaj.«

Že štiri mesece je, odkar so v drugem valu širjenja covida-19 zaprti gostilne in bari ter je zastal turizem; zaprti so hoteli, apartmaji, ni turističnega vodenja, v mirovanju so turistične agencije, igralništvo ... Nekateri tako dolgega obdobja niso uspeli prestati brez večjih posledic, kar potrjujejo tudi zadnji podatki Zavoda RS za zaposlovanje.

»Epidemija covida-19 je prizadela velik del gospodarstva, največje posledice pa čuti turizem (v to panogo je zajeto tudi gostinstvo, op. p.). Kljub ukrepom v pomoč turističnemu gospodarstvu, za katere si prizadevamo in jih je v veliki meri sprejela vlada, pa je učinek dolgotrajne prepovedi obratovanja panoge zlasti stalno naraščanje števila izgubljenih delovnih mest,« je razkril Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije.

Brez prihodkov

Kot pravi, so najnovejši podatki Zavoda RS za zaposlovanje zelo črni: »V tej panogi je delo izgubilo kar 13.366 ljudi. Ta številka predstavlja tretjino vseh delovnih mest iz leta 2019! Najverjetneje del zaposlenih v turizmu prehaja v druge panoge, kar bo povzročilo izzive v poslovanju panoge po odprtju. V določenih segmentih turizma (mestni turizem, poslovni turizem, turistične agencije in vodniki, igralništvo, letalski prevozi, rent a car …) družbe beležijo več kot 80-odstoten, nekatere celo več kot90-odstoten izpad prihodkov.« 

Če se ne odpre, bo ...

Na vladne službe, pove sogovornik, so zato naslovili predlog sproščanja posameznih delov turizma, in sicer »najprej tistih, ki potekajo na prostem – poleg smučanja in rekreacije tudi obratovanje gostinskih teras, organiziranih dogodkov na prostem in podobno, nato pa z izboljševanjem epidemiološkega stanja tudi ostalih«. Pobegajlo izpostavi, da če v kratkem ne bo vnovičnega začetka obratovanja, »se bojimo stečajev podjetij in množičnega odpuščanja. Predlagamo dodatno pomoč podjetjem, zlasti v obliki povečanja obsega sofinanciranja fiksnih stroškov poslovanja.«

Turizem bodo reševali Slovenci

Sicer pa direktor zbornice tudi letos stavi na domače obiskovalce, ki so lani tudi s pomočjo kampanje Slovenske turistične organizacije Moja Slovenija odkrivali številne zanimive kotičke svoje domovine. »Že večkrat smo predlagali izdajo novih turističnih bonov, za leto 2021, ki bi ponujali širše možnosti koriščenja. Tako bi jih ljudje lahko porabili na primer v turističnih agencijah, v gostinstvu, za oglede znamenitosti, nakup vozovnic in tako naprej. Boni so eden od ključnih ukrepov za preživetje turistične panoge. Sicer pričakujemo tudi obisk gostov iz sosednjih držav, iz Srednje Evrope, nemško govorečih dežel, seveda ob ustreznem epidemiološkem stanju,« je povedal.

Že opažajo zanimanje

VLADNI SEMAFOR
Ta odpiranje gostiln predvideva na rumeni stopnji, ko bo sedemdnevno povprečje potrjenih primerov okužb padlo pod 600. Bari in diskoteke pa bi po tem načrtu ostali zaprti celo do zelene faze.

Kar je optimistično in ga tudi veseli, je, da se Slovenci že zanimajo za to, kdaj bodo spet lahko obiskali kakšno gostilno, pa tudi kdaj bodo lahko koristili turistične nastanitve. Še posebno za slednje »naši člani, turistični ponudniki, že opažajo povečano povpraševanje – za prenočitve v času velike noči, prvomajskih počitnic ter v poletni sezoni«.

Naj pretehtajo ukrepe in sproščanje ter jih naredijo bolj življenjske, pristojne pozivajo tudi gostinci sami. »Poglejte, zdaj se bo začelo lepše vreme. Mnogi imamo možnost, da strežemo zunaj, na terasah. Vsaj to naj nam vlada omogoči,« je slišati iz ust lastnikov barov in gostiln, ki se povezujejo v različnih skupinah na družbenih omrežjih.

Pri sosedih se začenja

Epidemiološka podoba Hrvaške se tudi izboljšuje, napovedana so občutna sproščanja ukrepov. V nasprotju s Slovenijo se pri njih obeta tudi zagon gostinstva. Terase gostinskih lokalov bodo odprli 1. marca, vendar predvidoma samo v Istri, ki ima najboljše epidemiološke razmere v tej državi. 

Vodja štaba civilne zaščite istrske županije Dino Kozlevac je dejal, da so se za ta korak odločili po pogovorih z lastniki lokalov, ki so zagotovili, da bodo upoštevali vse potrebne varnostne ukrepe. Če bo v naslednjih dneh epidemiološko stanje v Istri še ugodno, bodo odločitev potrdili, v primeru poslabšanja razmer pa jo lahko prekličejo.

Hrvaški premier Andrej Plenković s tem ni zadovoljen. Moti ga, da se lokalni predstavniki oblasti odločajo brez posvetovanja z Zagrebom, nedopustno pa se mu zdi, da v županijah najavljajo odpravljanje ukrepov na državni ravni, doslej so jih lahko sami le zaostrovali.