Andrej Kavšek

Pogovor z županom: »Črnomelj je zibelka slovenstva!«

R.T.
17. 2. 2021, 21.04
Deli članek:

Na Občini Črnomelj je pred dobrima dvema letoma zavel nov veter, zagon in energija.

arhiv
Andrej Kavšek

Iz gospodarskih voda (dolga leta je bil direktor Zavarovalnice Tilia v Novem mestu) je bil na župansko mesto izvoljen Andrej Kavšek. Kot pravi, je delo župana zanimivo, a obenem zelo odgovorno. V isti sapi poudarja, da je njegova glavna naloga povezati čim več ljudi – občanov, odločevalcev, gospodarstvenikov, sodelavcev na Občini Črnomelj in drugih za boljše življenje ter pogoje bivanja vseh občanov Črnomlja. Ob pomembnem obeležju, občinskem prazniku občine Črnomelj, ki bo 19. februarja, smo z njim in njegovimi sodelavkami iz Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj opravili kratek pogovor.

Gospod Kavšek, koronsko leto 2020 je za nami. Kako vam je uspelo zajeziti pandemijo v občini Črnomelj?

Predvsem smo jo poskušali omejevati in zmanjšati njen vpliv na svoje vsakodnevno življenje. Štab civilne zaščite se je lani v Črnomlju zbral že 26. februarja, ko v Sloveniji sploh še nismo razmišljali o covidu. Takrat je štab že sprejel prve aktivnosti in tako pri prvem valu covida sploh nismo imeli kakšnih večjih težav. Tudi vso opremo smo kupili pravočasno. Druga faza epidemije nas je malce bolj prizadela. Vendar nam je uspelo zaščititi dve ključni ustanovi, to sta dom starejših občanov in zdravstveni dom. Težav ni bilo, saj so se držali vseh potrebnih ukrepov, kar pa kaže tudi na dobro organizacijo.

Ste morali zaradi pandemije spremeniti proračun za leto 2020?

Ne. Vse investicije, ki jih ves čas poudarjamo, kot so šola, vrtec, kanalizacija, ženemo naprej kot že ves čas. Morda se je časovno kakšen projekt zamaknil. Ampak to zgolj zato, ker smo imeli na drugi strani ljudi, ki so občasno zboleli, ali so bile kakšne druge omejitve. Ampak to ni izgovor, to je dejstvo – v koronskem času je bilo treba malo drugače poslovati.

Turistični boni so v vašo občino pripeljali številne Slovence, nekatere prvič. Črnomelj je bil poln Slovencev, to je verjetno pripomoglo k prepoznavnosti vašega turizma. Mislite, da bo poleti spet tako?

Računam, da smo se vpisali na turistični zemljevid. Turistov je bilo veliko, pravzaprav enkrat več kot prejšnja leta. Po tem, koliko ljudi se bo vrnilo v Črnomelj, se bo merila uspešnost prejšnjega leta. Verjamem, da so bili ljudje zadovoljni. Želim si, da bi se taka sezona ponovila in bo gostincem s tem olajšala ponoven razcvet.

Kakšne imate načrte za leto 2021, kako ambiciozen je letošnji proračun?

Proračun je bil sprejet soglasno. Zdaj smo v tem investicijskem ciklu, kjer bomo morali sprejeti primarne odločitve za dobro občine. Vrtec, šola, kanalizacija, voda so primarne stvari, ki jih mora občina zagotavljati svojim občanom. Seveda so želje po turistični infrastrukturi, vendar se vse začne in konča pri denarju. Saj bomo šli tudi na to področje turističnih investicij, vendar moramo zdaj počakati.

Kako to, da vam je uspelo sestaviti rekordni proračun?

Vsega skupaj smo načrtovali za približno 20 milijonov evrov prihodkov, mnogo sredstev je vezanih na investicije. V glavnem so ključne investicije šola, vrtec, kanalizacija Črnomelj je trimilijonska investicija, od tega je dva milijona evropskih sredstev. Vrtec bo v naši režiji, potem imamo kolesarsko povezavo, kjer je vrednost projekta 900.000 evrov, od tega je 500.000 evrov iz evropskih sredstev. Če ne bi imeli teh sredstev, tega sami ne bi mogli investirati.

Praznik občine Črnomelj je precej pomembna zgodba, pomembna za vso Slovenijo, kajne?

Res je, saj je Črnomelj praktično zibelka slovenstva. Praznik je pomemben za občino Črnomelj in za zgodovino slovenske državnosti. Ravno zato, ker je to tako pomembno, sem kritičen do države, saj tega ne poudarjajo. To je zelo pomemben dan, ki ga zmeraj obeležujemo s proslavo, in bi pričakoval malo več pozornosti od države do tega zgodovinskega datuma.

-----

Nastasja Schweiger, vodja kulturnega programa Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj (ZIK)

arhiv
Nastasja Schweiger

Črnomaljski kulturni praznik praznujemo na dan, ko je bilo v Kulturnem domu Črnomelj 19. in 20. februarja 1944 zgodovinsko zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Bela krajina je bila med drugo svetovno vojno prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji in ravno zaradi tega so pri nas na zasedanju postavili temelje slovenski državi. Tako so ustanovili različne institucije, zavode, odseke, ki so potem kot danes ministrstva urejali različna področja javnega življenja. Velik poudarek so na osvobojenem ozemlju dali tudi kulturi. V črnomaljski občini so tako določili tudi slovenski kulturni praznik, 8. februar, in prva proslava kadarkoli je bila ravno leta 1945 v črnomaljskem kulturnem domu. Tukaj je delovalo več kot sto nacionalnih umetnikov, v kulturnem domu pa je začelo delovati tudi prvo slovensko narodno gledališče, ki je prvo predstavo uprizorilo ravno po zasedanju SNOS. Vse to pa bomo predstavili tudi na novi doživljajski in interaktivni razstavi Domovina je kultura v prostorih omenjene stavbe, ki jo sofinancira Občina Črnomelj.

Na praznik je v kulturnem domu, ki je zaradi omenjenih dogodkov kulturni spomenik državnega pomena, vsako leto proslava, ki pa jo bomo letos zaradi epidemije izvedli v e-obliki. Na njej bomo podobno kot vsako leto predstavili umetnike in kulturnike, ki so delovali v Črnomlju. Letos bodo to Vitomil Zupan, Božidar Jakac, Matej Bor in drugi. E-prireditev si bo mogoče ogledati 19. februarja 2021 ob 20. uri na youtube kanalu Občine Črnomelj ali na TV-programu Vaš kanal.

Nada Žagar,  direktorica Zavoda za izobraževanje in kulturo (ZIK)

arhiv
Nada Žagar

Kulturni dom Črnomelj je poleg ljudske univerze ena izmed dveh enot Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj. Sedež javnega zavoda predstavlja ravno ta monumentalna stavba, ki je od leta 1999 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Ljudska univerza, ki je prav tako delovala v domu, se je leta 2017 preselila na drugo lokacijo, kar je pomembno za razumevanje vloge in pomena kulturnega doma, ki več ne gosti izobraževanja odraslih, ampak je usmerjen v razvoj kulturnih programov. Kulturni dom je imel do leta 1999 težave z lastništvom, bil je v postopku denacionalizacije. V primeru da ga ne bi zakonsko zaščitili, bi ga Športna unija Slovenije, ki se je razglasila za pravnega naslednika Sokolov, dobila v celoti. Lastnik stavbe je ministrstvo za kulturo, ki se je s pogodbo o upravljanju zavezalo k naročilu projekta celovite obnove še v letu 2018. Pričakujemo, da bomo projekt dobili v tem letu, pričetek temeljite obnove pa v naslednjih letih. Kljub temu je ministrstvo v zadnjih petih letih skrbelo za ohranjanje kulturnega spomenika (preprečitev zamakanja in požarne ogroženosti, restavracija avle), za kar je namenilo več kot 260.000 evrov. Kulturni dom je kljub prepotrebni prenovi občinski ponos in ena najlepših stavb v okolju.