Rektor mariborske univerze Zdravko Kačič je poudaril, da morajo imeti študenti dovolj časa na voljo za odločitev o tem, na kakšen študij se bodo vpisali, zato lahko kakršnokoli zamikanje tega datuma, četudi za to obstajajo pravne podlage, gre neposredno na škodo celotne generacije maturantov.

"Ti se že tako soočajo z zelo stresnimi razmerami, ko morajo šolanje na srednjih šolah zaključevati s številnimi odprtimi vprašanji glede mature. Zdaj pa so soočeni še z dejstvom, da jim na informativnih dnevih ne bomo mogli predstaviti vseh ključnih informacij, da bodo sploh lahko računali s tem, ali se bodo lahko vpisali na želeni študijski program ali ne, ker ne vemo koliko razpisnih mest bomo lahko razpisali," je pojasnil Kačič.

Po njegovem je nujno, da je razpis za vpis čim prej potrjen, s tem pa bodo tudi tej generaciji dijakov omogočili dovolj časa, da se informirano odločijo ter izberejo tisti študijski program, ki za njih predstavlja življenjsko odločitev.

Igor Papič poteze vlade ne razume

Rektor ljubljanske univerze Igor Papič poteze vlade ne razume. Če je karkoli narobe v obstoječem sistemu, se je po njegovem mogoče pogovoriti, pri tem pa je poudaril, da ne gre za univerze, pač pa za praktično celotno generacijo dijakov, ki so padli v veliko negotovost, kaj bo z njihovim vpisom.

Kot je poudaril, gre za podroben rokovnik številnih opravil, ki ga ureja pravilnik, in ne za prosto odločanje univerz, kako bodo izvedle vpis in kdaj organizirale informativne dneve. "Res ne razumem, zakaj to počnemo mladim. Bodimo razumni," je še posvaril Papič.

Nepredstavljiva škoda za celotno generacijo

Pozivom sta se pridružila tudi rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar in prorektor za izobraževanje na novogoriški univerzi Mladen Franko. Prva je dejala, da nesoglasje vlade k razpisu predstavlja nepredstavljivo škodo za celotno generacijo dijakov in hkrati javne institucije postavlja v neenakovreden položaj z zasebnimi univerzami, ki soglasja vlade ne potrebujejo.

"Rokovnik je bil objavljen že novembra. Usklajen je z rokovniki, ki veljajo za srednje šole in maturo, določeni so informativni dnevi. Z zamudo, četudi zgolj nekajdnevno, bomo naredili problem celotni generaciji. Zato vlado pozivam k razumevanju," je dejala Kutnarjeva. Ta je sicer vprašanja o vsem skupaj kot predsednica sveta za visoko šolstvo že v četrtek naslovila na generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča, a odgovorov še ni dobila.

Zavračajo odgovornost za zamudo pri postopku

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so za STA pojasnili, da so gradivo za razpis na vlado posredovali 22. januarja. Po protokolu obravnave vladnih gradiv bo o gradivu, kot to velja za vsa vladna gradiva, obravnava najprej potekala na obeh vladnih odborih v torek, nato pa na seji vlade, so zapisali.

Kot pravijo, vlada vsako leto opravi obravnavo tega gradiva, "edina razlika letos je, da je bilo gradivo na vlado posredovano prepozno, da bi lahko obravnavo zaključili do 1. februarja".

Rektorji zavračajo odgovornost za zamudo pri postopku, saj je ta že vrsto let enak. Po besedah Kačiča univerze gradivo pripravljajo in ga več mesecev usklajujejo z ministrstvom ter se dogovorijo za časovnico. Če bi ministrstvo izobraževanje zahtevalo tokrat gradivo že novembra, bi ga do takrat tudi predstavili, pojasnjuje rektor Univerze v Mariboru. Po njegovem ni usodno, če razpis ne bo izšel v ponedeljek, vendar je škoda storjena.

Papič je dodal, da ne gre zgolj za vprašanje nekaj dni, saj univerze trenutno nimajo nobene informacije ali bo to trajalo res nekaj dni ali en mesec. Zakonsko je po njegovih besedah opredeljeno, da mora biti razpis objavljen šest mesecev pred začetkom naslednjega študijskega leta.

Na današnje besede predsednika vlade Janeza Janše, da vpisna mesta na javnih fakultetah ne morejo biti zbirka želja tistih, pač pa je potrebno zadostnemu številu mladih omogočiti, da se vpišejo na ključne poklice prihodnosti, rektorji odgovarjajo, da je to odvisno tudi od razpoložljivega kadra in infrastrukture fakultet, pa tudi, da je težko danes napovedati, kaj bodo poklici prihodnosti čez pet let, ko bodo letos vpisani študentje šli na trg dela.

Ozadij in razlogov za odlaganje soglasja ne poznajo

Visokošolski sindikat pa se je oglasil z javnim pozivom šolski ministrici, v katerem so tudi sami izrazili presenečenje. Kot so zapisali, ozadij in razlogov za odlaganje soglasja ne poznajo in se jim v tem trenutku ne zdijo pomembni, vidijo pa v tem neposredno analogijo z blokado zaposlovanja na raziskovalnih projektih, tudi na tistih, ki že imajo zagotovljena sredstva.

"Za zasebne ustanove omenjeni ukrep namreč ne velja. Če gre za načrten poskus destabilizacije javnega visokega šolstva in znanosti in za pretakanje proračunskega denarja k izbranim zasebnim družboslovnim fakultetam, ki jim je vlada že naročila popravke raziskovalnega zakona, napovedujemo, da se bomo temu z vsemi sredstvi uprli," je dejal predsednik sindikata Marko Marinčič.

Predsednik omenjenega sindikata na ljubljanski univerzi Gorazd Kovačič več odločnosti pričakuje tudi od rektorjev, od resorne ministrice pa zahteva odločen angažma, če ne preko vlade, pa pri svoji poslanski skupini, v nasprotnem primeru pa naj odstopi.

"Čeprav sta bila visoko šolstvo in znanost v dejavnostih ministrstva v tem mandatu komaj opazna, zagotavljamo, da ob tako neodgovornem ogrožanju za razvoj in napredek ključnih področij ministričin molk ali prikimavanje ne bosta ostala neopažena," je še dodal Kovačič.

Odločitev vlade obsojajo tudi študentski sveti ljubljanske, mariborske in primorske univerze ter opozarjajo, da bo to resno prizadelo celotno generacijo bodočih študentov. Vlada s tem sporoča, da znanje in izobraževanje ni več pomembno, predvsem pa ni definirano kot javna dobrina, so zapisali v skupnem sporočilu za javnost. Onemogočanje in omejevanje izobraževanja mladih zato strogo obsojajo, od vlade pričakujejo, da v razpravo o študentskih temah vključi tudi študentske predstavnike univerz. Predlagajo tudi redne sklice sveta vlade za študentska vprašanja.

Tudi v Svizu neprijetno presenečeni

Tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so neprijetno presenečeni. "Še bolj preseneča razlog za to, namreč da je treba najprej ugotoviti potrebe na trgu delovne sile in nato temu prilagoditi številko vpisnih mest na posameznih programih," so sporočili iz Sviza. A še najbolj realna in največja ter hkrati skrajno zaskrbljujoča pa se jim zdi možnost, da je namen odtegnitve soglasja zmanjševanje vpisnih mest na javnih univerzah v korist povečanja vpisnih mest na zasebnih univerzah in zasebnih visokošolskih zavodih. Sviz od pristojnega ministrstva pričakuje, da se bo odločno zavzelo za takojšnjo izdajo vladnega soglasja k objavi dogovorjenega razpisa za leto 2021/2022, so še dodali.