Intervju z ljubljanskim županom

Zoran Janković: »Cene stanovanj so šle v nebo«

Antun Katalenić
28. 1. 2021, 19.30
Deli članek:

Ljubljana – najlepše mesto na svetu. Ponarodela fraza ljubljanskega župana je našla svoje mesto tudi na zaščitnih maskah. A zdi se, da najlepše mesto za mnoge postaja predrago. Cene stanovanj bodo padle, napoveduje Janković.

Sašo Švigelj
»Cene so šle v nebo, vendar smo v fazi, ko se je oziroma ko se bo začelo graditi približno 2000 stanovanj za trg.«

Zoran Janković se rad pohvali, da ni ničesar o Ljubljani, kar bi ga lahko vprašali, pa ne bi imel odgovora. Zoki, kot ga nazivajo Ljubljančani, prej dolgoletni predsednik uprave Mercatorja, je bil za župana prestolnice izvoljen že leta 2006. Županovanje je medtem prekinil le za kratko obdobje, ko se je preizkusil v državni politiki. To zdaj spremlja le še kot opazovalec. Z Zoranom Jankovićem smo se na ljubljanskem Magistratu pogovarjali v petek, 22. januarja.

Ali še vedno ne uporabljate računalnika in pametnega telefona?

Računalnika ne uporabljam, telefon pa imam, ampak ne tvitam in ne objavljam ničesar.

Kako pa funkcionirate med pandemijo?

Funkcioniram zelo dobro. Vso pošto dobim na mizo, na vse odgovorim.

Mestna občina Ljubljana (MOL) je ta teden sprejela rebalans proračuna za leto 2021. Kakšna je finančna kondicija MOL po tem pandemičnem letu?

Odlična. Lansko leto smo zaključili pozitivno; imeli smo 353 milijonov evrov prihodkov, nekaj manj odhodkov, vrnili smo 14 milijonov evrov kredita. Velik izpad je na področju turizma, kar je logično, saj zaradi pandemije gostov ni bilo. V letošnje leto vstopamo brez enega neplačanega računa od lani. Sprejeli smo rebalans proračuna za leto 2021 in osnutka proračunov za leti 2022 in 2023. Vsi trije proračuni so visoki, saj gre za veliko investicij. S strani petnajstih razpravljalcev na seji mestnega sveta ni bilo niti enega predloga, kaj bi bilo treba narediti, navajali so predvsem to, proti čemu so. MOL bo nadaljevala svoj program, naredili bomo vse tisto, za kar smo se zavezali v korist meščank in meščanov. Vsako leto namenimo skoraj četrtino proračuna za plače v vrtcih in šolah, smo tudi edina občina v Sloveniji, in zelo malo nas je v Evropi, ki kulturi samo za programe namenja 11 odstotkov proračuna. Na področju športa načrtujemo novi atletski stadion ŽAK, prenovo bazena Ilirija, bazena Vevče, gradnjo plezalnega centra na Viču, dvorane za krling v Zalogu. Naj dodam, da je imelo pred letom 2007 le 68 odstotkov Ljubljančanov kanalizacijo, leta 2018 že 88 odstotkov, ko bo program aglomeracij zaključen, pa bo ta delež 98 odstotkov. Končana bo tudi gradnja povezovalnega kanala C0 skozi Ljubljano, od Medvod in Vodic, s čimer bomo odpravili 4500 greznic, od tega 1900 v Medvodah in Vodicah, ki zdaj odpadno vodo spuščajo v podtalnico, ki teče proti Ljubljani. Trasa kanala, ki je za nekatere z desne politične opcije tako sporen, je bila začrtana že leta 1991, za časa župana Jožeta Strgarja. V načrtu je tudi povečanje centralne čistilne naprave, za katero že imamo gradbeno dovoljenje. Kmalu bomo dokončali 174 neprofitnih stanovanj na Brdu, 156 jih gradimo na Rakovi jelši, začeli bomo graditi 44 stanovanj na Jesihovem štradonu. Upam, da bomo letos dobili še gradbeno dovoljenje za 97 stanovanj, ki se bodo gradila na vogalu Litijske in Pesarske, obenem pa smo kupili 88 stanovanj na Šmartinski cesti. Gradimo tudi centre četrtnih skupnosti, pripravljamo projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja za zdravstveni dom Jarše in Metelkova.

Koliko stanovanj Ljubljana še potrebuje? Ali drugače rečeno, zakaj je Ljubljana tako zelo draga?

Ko sem postal župan, je bila cena stanovanj 3000 evrov na kvadratni meter, in ko sem razlagal, da bo 2000 evrov na kvadratni meter, mi nekateri niso verjeli. Vse navedene cene so brez DDV-ja. Na koncu so se na Celovških dvorih kupovala tržna stanovanja po ceni 1990 evrov na kvadratni meter. Kar je naredil profesor Koželj (Janez Koželj, podžupan in mestni urbanist MOL, op. a.), je, da smo s sprejemom plana omogočili gradnjo 40 tisoč novih stanovanj. Samo večja ponudba pomeni nižjo ceno. Cene so šle v nebo, vendar smo v fazi, ko se je oziroma se bo začelo graditi približno 2000 stanovanj za trg. Prepričan sem, da bo cena, razen ekskluzivnih lokacij, 2400 evrov po kvadratnem metru. Če gledam vsakoletne razpise za neprofitna stanovanja, se število prijav giblje okoli 3000, od tega je običajno okrog deset odstotkov takšnih, ki ne izpolnjujejo pogojev. V treh letih bomo zgradili še 1500 stanovanj, kar pomeni, da bo vsak drugi upravičenec lahko dobil stanovanje. Treba je poudariti še to, da je imela zakonodaja predpisano nizko najemnino, 3,50 evra po kvadratnem metru, zaradi katere so mnoge občine v Sloveniji morale prodajati stanovanja, da so ohranjali obstoječa. Zdaj je dovoljena stroškovna najemnina, pri čemer je povišana tudi subvencija za tiste, ki jo potrebujejo, in se za njih ne bo kaj dosti spremenilo.

Sam opažam, kar so mi potrdili tudi nekateri strokovnjaki, da Ljubljana resda poskrbi za najšibkejše, nakup stanovanja pa za srednji sloj prepogosto ostaja nedosegljiv cilj. Kako v tem kontekstu vidite vlogo zasebnih investitorjev, katerim je očitno v interesu gradnja stanovanj le za bogate kupce.

Saj bi bilo tudi vam to v interesu, če bi bili investitor. Pred enim letom je bilo napovedanih veliko začetkov gradenj stanovanj za trg, pa nas je situacija ustavila. Edina stvar, ki zniža ceno stanovanj, je višja ponudba, kar se bo zgodilo. Cene stanovanj bodo padle.

Govorite o tem, kaj bo, ampak to je proces, ki traja že dolga leta. Pravite, da je to v interesu zasebnikov, kaj pa je v interesu občanov? Zakaj Šumi, zakaj …

Šumi in Kolizej sta ekskluzivni lokaciji in tam se cena stanovanj ne bo nižala. Interes kupca pa je, da kupi čim ceneje. Zelo radi bi videli, da bi bile cene stanovanj nižje, saj se mladi ne bi selili v sosednje občine. Če je cena stanovanj višja za 20 odstotkov, se ne bodo selili drugam, če bo za 50 odstotkov razlike, pa se bodo. Pripravlja se gradnja pri Ruskem carju, kjer bo cena stanovanj okoli 2400 evrov. Govorim o tržni ceni, o zasebniku, ki jih bo prodajal.

Vaš podžupan Koželj je v nedavnem intervjuju dejal, da se mesto mora prilagajati investitorjem. To se sliši kot šibka pogajalska pozicija.

Govoril je le o primeru Ikee. Štirinajst let smo si prizadevali, da bi bila Ikea v Ljubljani. Ta s svojo ponudbo sicer sodi na obrobje mesta, a potem so se zmenili, da jo bodo zgradili v BTC-ju, kjer zdaj že stoji. Na Dunaju je v mestu zgrajena zelena Ikea, ampak tam imajo na obrobju mesta že štiri. Tudi investitorja je treba razumeti. Naš pogoj, ko smo se denimo pogovarjali o Emoniki, je bil samo eden; da se mora zgraditi tako, da je v prihodnosti možno poglobiti železnico. Prof. Koželj je določil gabarite, v okviru katerih se bo gradilo. Zakaj bi investitorju, ki bo nekaj ustvaril in kjer bodo ljudje dobili nova delovna mesta, vnaprej rekli ne? Če bi se zdaj recimo Google ali Microsoft odločil v Ljubljani postaviti svoj razvojni center, bi se kot mesto potrudili, da jim to uspe, ker je to dodana vrednost. S tem bi omogočili razvoj novih visokokakovostnih storitev, kar bi privabilo tudi druge svetovno znane blagovne znamke.

Sašo Švigelj
»Dokler bodo Ljubljančanke in Ljubljančani zadovoljni z mojim delom in dokler bom imel voljo in motiv za delo, sem tukaj in uživam.«

Ljubljana je bila neuspešna pri potegovanju za evropsko prestolnico kulture leta 2025, ta naziv bosta namreč nosili stara in Nova Gorica. Bo to imelo vpliv na finančne načrte občine ali se gre dalje z obljubljenimi naložbami, ne glede na rezultat?

Že na dan razglasitve sem županu Nove Gorice čestital. Menim sicer, da smo imeli najboljši program, in ga bomo tudi uresničili, ravno tako kot takrat, ko je bil Maribor proglašen za EPK. Tudi takrat smo svoj program izvedli. Zmagovalec EPK dobi deset milijonov državnih sredstev in 1,5 milijona evropskih sredstev. Kot rečeno, v Ljubljani bomo program izvedli, vanj sodi tudi novi Center Rog. V program EPK je bilo vključenih še 25 občin iz ljubljanske urbane regije in nisem prepričan, ali bodo lahko ostali izvedli vse, kar so načrtovali, saj so računali na ta državna in EU-sredstva. Vem pa, da bo občina Grosuplje svoj program izvedla.

Če bi projekt EPK šel skozi, bi občina na isti način postopala v zvezi z Rogom?

Na kakšen način pa je postopala?

Saj ste sami videli, kako je bilo vse skupaj videti. Ne preveč prijetno za oko.

Kje?

V Rogu.

Ne, v Rogu se ni dogajalo nič. To je ključno. Ne poznate dovolj zgodovine. V Rog so začasni uporabniki prišli še v času prejšnje županje, ko pa sem postal župan, smo jih leta 2007 sprejeli v mestni hiši, kjer so imeli svojo skupščino. Na njej so se sami zavezali, da jih zaradi varnosti v Rogu ne bo več kot 100 naenkrat in da tam nihče ne bo spal. Obljubili so tudi, da bodo ob pričetku prenove Rog zapustili. Želeli so se priklopiti na elektriko, vendar brez uporabnega dovoljenja to ni bilo izvedljivo. Smo jim pa zagotovili varnostnika, ker so se nekateri Rogovci med sabo tepli. Tudi smeti smo pobirali za njimi. Ko smo pred osmimi leti imeli pripravljen načrt za prenovo Roga, smo jim ga predstavili s terminskim planom gradnje in jih povprašali po njihovih potrebah ter jih pozvali, naj dajo svoje predloge. Vzeli so si nekaj dni za razmislek in nato rekli, da so posestniki in da ne sprejmejo ničesar ter da bodo ostali v Rogu. »Dajte nam dva milijona evrov, bomo mi to sami obnovili,« so dejali. V resnici pa bo projekt stal okoli 16 milijonov evrov. Večkrat smo se poskusili z njimi dogovoriti, ponudili smo jim tudi 600 kvadratnih metrov v novem Rogu – brez skate parka in borilnih veščin –, kjer bi imeli avtonomijo, ampak niso sprejeli. Ko dogovor več ni bil možen, smo zadeve reševali po sodni poti. Mi smo tožili njih, naj nam izročijo nepremičnino, ki je v naši lasti, oni so tožili, da so posestniki. Sodišče je vseh osem sodb proti začasnim uporabnikom razsodilo v našo korist. Nato smo šli na sodišče, da nam dovolijo izvršbo, izselitev, oni so se pritožili, sodišče pa je potem ugotovilo, da so se oni že izselili. Ko smo leta 2019 na Petkovškem nabrežju poskušali izvajati gradbena dela na zunanji strani zidu, so gradbišče ponoči uničili. Sicer pa so že nekaj časa tako varnostniki kot policija in okoliški prebivalci ugotavljali, da v Rogu nihče več ne biva. Na podlagi tega smo se odločili, da bomo svojo lastnino prevzeli v posest. Ko je ob sedmi uri zjutraj naš odvetnik, ki nas je zastopal na sodišču, vstopil v Rog, je ugotovil, da je posest prazna. Nato so prišli gradbeniki, ki so začeli z rušitvenimi deli na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, in varnostniki. Znotraj Roga ni bilo nobenega incidenta, zato sem vprašal, kje. A ni nenavadno, da ni nobene slike nasilja znotraj Roga? Zato ker ga ni bilo. Nasilje se je začelo zunaj, pred Rogom, na Trubarjevi, ko so nekateri želeli nasilno vstopiti v Rog prek policistov, ki so tam stali.

Ljudje so bili zjutraj odpeljani, ne da bi lahko pobrali svoje stvari.

Kako veste? Ste bili notri?

Ne. Ste bili vi? Govorim, kar ...

Govorite to, kar ste zasledili v medijih. Tudi jaz sem to prebral. Ne, v Rogu nisem bil že pet let, ko nam je sodišče prepovedalo vstop do zaključka sodnih postopkov. Govorim pa na podlagi izjave odvetnikov in varnostnikov, ki so prevzeli Rog.

Torej vi trdite, da je bil Rog tisto jutro prazen?

Da. Vse, kar je bilo znotraj Roga, smo popisali in uskladiščili, od ponedeljka dalje lahko stvari lastniki prevzamejo na Povšetovi ulici. Do zdaj je svoj prihod napovedalo 37 oseb, prvih osem je že tisti dan prevzelo svoje stvari, do danes se je na Povšetovi zglasilo 15 nekdanjih uporabnikov. Prevzem poteka mirno in korektno, do danes pa smo iz Roga odpeljali tudi 42,9 tone smeti. Rog je tempirana ekološka bomba. Že v preteklosti sem obsodil nasilne proteste v Ljubljani, tudi te obsojam. Treba pa je pogledati, kdo jih je povzročil. Če nekdo meče kamne, jajca, goreče bakle na policijo, poskuša preplezati zid, se policija odzove. Obsojam nasilje, ampak policija opravlja svoje delo. Hudo mi je, kar se je zgodilo zunaj Roga, vendar je treba ločiti med dogajanjem znotraj Roga, kjer ni bilo nobenega nasilja, in tistim, kar se je dogajalo zunaj, na Trubarjevi ulici. Če ne bi bilo varnostnikov in policije, bi bil tepen tudi naš odvetnik, ki so ga Rogovci grobo napadli.

Kolikor razumem, je za zdaj za Rog zagarantiranih šest milijonov evrov.

Do konca februarja bo objavljen razpis za izvajalca del, ki bo zbran v maju, junija bomo lahko začeli z deli. Po projektantski oceni bodo dela znašala okrog 16 milijonov evrov brez davka. Ta sredstva bomo v proračunu zagotovili za leto 2022.

Občina bo torej to sama delala, ne bo iskala zasebnega partnerja?

Da. Zakaj bi ga iskala? Kje pa iščemo zasebnega partnerja?

Zdaj mogoče ne, v preteklosti pa ste že imeli javno-zasebna partnerstva.

Na primer?

Stožice so bile javno-zasebno partnerstvo, kajne?

Da. V Stožicah imamo večnamensko športno dvorano, kjer smo gostili evropsko prvenstvo v košarki in odbojki, in stadion, ki ga je Uefa proglasila za enega izmed treh najlepših v Evropi v svoji kategoriji; imamo 900 parkirnih mest, 400 jih je še treba dokončati, okoliško infrastrukturo in Štajersko cesto. Za vse to smo plačali 114 milijonov evrov, v proračun pa prejeli 111 milijonov evrov, kar pomeni, da je cel projekt stal le tri milijone evrov, vse brez DDV. Tako ugodnega projekta ni nikjer. Žal je zasebni partner zaradi bank, ki mu niso omogočile posojila, končal v stečaju, tako da trgovskega dela ni dokončal. Center Rog bomo gradili sami.

Hvala.

Prosim.

Ali sicer razumete očitke o gentrifikaciji in turistifikaciji Ljubljane?

Očitki so brez osnove. Vprašajte ljudi, zdaj ko je vse prazno, kaj bi si želeli. Prepričan sem, da bi si večina želela, da mesto znova zaživi. Po opravljeni anketi o odnosu meščanov do turizma leta 2019 so Ljubljančani v večji meri zadovoljni z življenjem v Ljubljani in s kakovostjo življenja v mestu. Menili so, da turizem celo prispeva k dvigu kakovosti življenja. Lonely Planet nas je uvrstil med osem najbolj trajnostnih mest na svetu. Veseli smo, da k nam prihajajo tuji gostje, ker je to tudi vir dohodka. Sicer pa je bilo 70 odstotkov vseh investicij v zadnjih dveh letih izvedenih izven centra Ljubljane, tako da uravnoteženo skrbimo za razvoj celega mesta. Ti očitki so torej povsem neosnovani.

Vrniva se še na vprašanje prometa. Zelena prestolnica, trajnostni razvoj, zapiranje središča za promet ... Kako se v tem kontekstu prometne politike skladata širitev vpadnic in parkirna hiša v samem centru mesta pod tržnico? 

Širitev vpadnic je projekt države. Minister Jernej Vrtovec je naredil že prvi veliki uspeh, ko je prepovedal kamionom, da prehitevajo po levem pasu na avtocestah po celi Sloveniji. Vse analize kažejo, da je težava posebno med Domžalami in Logatcem, in ta tretji pas bo omogočil tistemu, ki gre mimo Ljubljane, da bo hitrejši. Vsak dan vstopi v Ljubljano na delovno mesto 120 tisoč avtomobilov, v 90 odstotkih primerov je samo voznik v avtu. Da bi ljudi prepričali k čim večji uporabi javnega prevoza, ga je treba posodobiti tako, da se uvedejo hitrejša železnica in novi avtobusi. Za slednje ves čas skrbimo, saj bomo poleg obstoječih 100 avtobusov na CNG v mestnem in primestnem prometua letos kupili še 33 novih. Sicer imamo v voznem parku LPP 218 avtobusov. Kar se pa tiče gradnje garažne hiše pod tržnico, je to zgodba tistih, ki nasprotujejo njeni gradnji, in zato govorijo samo o tej eni stvari. Mi govorimo o celotni prenovi tržnice, ki zajema dograditev Mahrove hiše, saj je zdaj samo polovično zgrajena. Nadalje govorimo o garažni hiši s štirimi etažami. Umaknili smo se tako od cerkve kot od Vodnikovega spomenika na področje, kjer arheologi trdijo, da lahko gradimo brez morebitnih presenečanj. V spodnjih dveh etažah bodo imeli stanovalci mestnega jedra v najemu parkirno mesto za 60 evrov na mesec, kar pomeni, da bodo lahko imeli avto v neposredni bližini svojega doma. Tretja in četrta etaža bosta namenjeni obiskovalcem tržnice in dobaviteljem, v kleti pa bo sortirnica in predelava odpadkov. Vsak dan namreč odpeljemo skoraj 3000 kilogramov smeti, ki jih zdaj ne moremo ločiti. V pritličju Mahrove hiše bo pokrita tržnica s hrano, zgoraj bodo občinski prostori.

Sašo Švigelj
»Kar se tiče javnih objektov v lasti MOL, smo s statično, požarno in energetsko sanacijo začeli že pred desetimi leti.«

Z nedavnimi dogodki v hrvaški Petrinji se ponovno izpostavlja dejstvo, da je Ljubljana na potresno ogroženem območju. Kakšna je glede tega vprašanja odgovornost občine?

Osebno sem že pred tremi leti na kolegijih županov evropskih prestolnic predlagal, da bi za vsa mesta od Portugalske do Grčije – tako kot dobimo nepovratna sredstva za energetsko sanacijo – dobili tudi nepovratna sredstva za potresno sanacijo. Ponovno pišemo pismo predsednici Evropske komisije in ostalim pristojnim v svoji vladi ter svojim poslancem v evropskem parlamentu, naj predlog podprejo. Kar se pa tiče javnih objektov v lasti MOL, smo s statično, požarno in energetsko sanacijo začeli že pred desetimi leti, in to najprej s svojimi šolami in vrtci. Vse smo prenovili, razen OŠ Trnovo, ki jo bomo prenovili letos. V lasti imamo 48 šol in 23 vrtcev; govorimo o pravnih osebah, nekateri imajo tudi po dva objekta. Pri vrstnem redu prenov najprej poskrbimo za objekte, ki so potrebni potresne in požarne sanacije, druga stvar je potreba po novih prostorih zaradi povečanja vpisa, tretja pa je še energetska sanacija. Ob marčevskem potresu v Zagrebu smo še isti dan namenili 100 tisoč evrov pomoči, zdaj smo Petrinji namenili 20 tisoč evrov in Glini 10 tisoč evrov. To je pomoč, da vedo, da smo v teh težkih časih z njimi.

Če se še dotakneva širšega dogajanja v družbi, me zanima kako gledate na aktualne poskuse Karla Erjavca, da zbere glasove pred odločanjem o nezaupnici predsedniku vlade Janezu Janši. Ne nazadnje je Erjavec bil vaš partner pred zadnjimi volitvami v obliki tako imenovanega Levega bloka.

Vedno bom podpiral levo opcijo. Žal mi je, da se stranke levega političnega pola ne morejo med seboj dogovoriti, ker v to levo opcijo paše tudi SMC. Ko sem kandidiral na parlamentarnih volitvah leta 2011, sem takrat zmagal predvsem zaradi dosežkov v gospodarstvu; »če je zmogel urediti Mercator in Ljubljano, bo tudi državo«, so takrat govorili. Potem je na naslednjih volitvah zmagal Miro Cerar, ki je kot ugleden profesor dobil večino glasov na osnovi etičnega ravnanja, in mu ni bilo česa očitati. Marjan Šarec je pritegnil pozornost, ko se je v drugem krogu na predsedniških volitvah pomeril z Borutom Pahorjem. Zakaj so se nato razšli, vedo samo oni. Sicer pa, nemogoče je biti samo priključeni član koalicije; treba je sprejeti odločitev in s tem odgovornost. Luka Mesec se je zdaj odločil, da bi šel v vlado. Odlično, če bi mene vprašali, bi mu predlagal, naj bo minister za obrambo. Kot pacifist naj uredi vojakom dobre plače, obleko in ukine tanke. Če bo prišlo do volitev, bom vedno podpiral levo opcijo.

Sašo Švigelj
»Žal mi je, da se stranke levega političnega pola ne morejo med seboj dogovoriti, ker v to levo opcijo paše tudi SMC.«

Vendar ravno Levica na drugi strani predstavlja problem SMC, ki jo vidi kot radikalno opcijo.

Delati v mestni občini je tako lepo in lahko. Imam najboljšo ekipo, odprto se pogovarjamo, izvajamo projekte v dobro svojih meščank in meščanov. V parlamentu sem preživel štiri mesece in tega si ne želim več izkusiti. Naj pojasnim: ljudje za mizo lahko normalno komunicirajo, ko se pa pojavijo kamere, se potem nenadoma spremenijo. Tega ne razumem. Ne vem sicer, kaj se bo zgodilo glede nezaupnice vladi. Možno je vse. Pravijo, da imajo zagotovljenih 42 glasov, kar pa nič ne pomeni. Lahko jih je 47 ali 38, ob tajnem glasovanju je vsak sam in s svojo vestjo. Nezaupnica vladi mora biti vložena v naslednjem mesecu, sicer je ta napoved neresna. Ko sem takrat kandidiral za mandatarja, sem imel zagotovljenih 44 glasov, dobil sem jih 42. Takrat je Ljudmila Novak rekla, da se moram naučiti šteti in da se govori, da Zoran Janković kupuje glasove za milijon evrov. In ko nisem dobil dovolj glasov, sem vprašal, koliko so potem oni plačali. Ko mi je tedanji predsednik Danilo Türk predlagal, da mi še enkrat podeli mandat, tega nisem želel zaradi njegove integritete. Pa bi morda bilo danes v državi drugače.

Sicer pa dogajanje spremljam le od daleč. Komunikacija vlade je slaba, izpade neresno. Tudi v nedavnem intervjuju sem Janezu Janši sporočil, naj neha tvitati. Veste, sam imam rad šport. In medtem ko sem v času prvega vala epidemije gledal nogometno tekmo, svojo Olimpijo, sem preklopil na drug program, kjer premier pove, da so v boju proti covidu na prvem mestu življenja ljudi, nato zdravje in potem gospodarstvo. Temu ni treba kaj dodati. Potem ob 21.00 izvem, da je premier tvitnil in razglasil epidemijo. Kaj to pomeni? Ob desetih gledam Odmeve, kjer Jelko Kacin reče, da se kljub epidemiji ne bo nič spremenilo. Kako naj nekdo verjame takšnim konfuznim sporočilom? Poleg tega sem absolutno proti ad hoc menjavanju kadrov v institucijah, za katere zdaj res ni pravi čas. Največji podpornik predsednika vlade je tisti, ki je na svojem mestu največji strokovnjak. Sicer pa z nekaterimi ministri v tej vladi zelo dobro sodelujemo: z ministrom Zdravkom Počivalškom, Boštjanom Koritnikom, Jernejem Vrtovcem, Andrejem Vizjakom. Minister Vasko Simoniti pa je zelo slab.

Sami ste rekli, da se ne vidite več v državni politiki. Ali imate svojega kandidata za mandatarja? Zdaj se očitno iščejo. Začeli smo z Damijanom, zdaj imamo Erjavca ... Koga vi vidite v tej vlogi, koga poznate, da bi sploh želel opravljati to funkcijo?

Poznam nekaj ljudi, ki so sposobni in bi bili odlični mandatarji, pa tega nočejo. Predlagal sem Jožeta Mermala (Jože Mermal je predsednik upravnega odbora družbe BTC), ki ima veliko znanja in bogate izkušnje, je finančno neodvisen, ima dovolj let, da ni konkurent tistim, ki šele prihajajo, ima pa tudi svojega naslednika Damjana Kralja. Primeren bi bil tudi Stojan Petrič, pa Jože Colarič. Z njima sicer nisem govoril, mislim pa, da je ključno, da ta oseba ve, kako nastaja dodana vrednost, ne samo da bere bilance, in mora imeti občutek za vodenje večjega števila ljudi.

Do kdaj pa sebe vidite v mestni politiki?

Imam 68 let, zdrav sem, v delu zelo uživam in imam najboljšo ekipo. Kaj bo čez dve leti, ne vem in o tem ne razmišljam. Dokler bodo Ljubljančanke in Ljubljančani zadovoljni z mojim delom in dokler bom imel voljo in motiv za delo, sem tukaj in uživam.

Kaj je za vas osebno največji neuspeli projekt, da vam ga do zdaj ni uspelo izpeljati v času županovanja?

Gledano od severa proti jugu navajam projekte, za katere si želim, da bi se končali še v tem mandatu: trgovski del Stožic, pri katerem mesto sicer nima nič več, kajti javni del projekta je bil končan že leta 2010, bo pa to uspešen posel za gospoda Rastoderja, ki je kupil trgovski del; potem Plečnikov stadion, kjer ima MOL v družbi BŠP 28 odstotkov in za katerega gospod Joc Pečečnik čaka na pridobitev gradbenega dovoljenja; sledijo Emonika, Center Rog in pa prenova tržnice. Od vseh naštetih sta le zadnja dva mestna projekta, ostale so zasebne investicije – za Stožice se mora odločiti Izet Rastoder, za Plečnikov stadion se mora odločiti glavni družbenik in dobiti dovoljenje, za Emoniko je memorandum med državo in banko OTP že podpisan, za Rog in tržnico pa smo se morali odločiti v mestu, in smo se. Otvoritev novega Centra Rog bo čez dve leti.