pogovor z uporabnikom

Kako je epidemija vplivala na trgovino z drogami?

S.S.
24. 1. 2021, 07.53
Posodobljeno: 24. 1. 2021, 09.04
Deli članek:

Do široke palete drog, »razen heroina in cracka«, lahko naš 33-letni sogovornik pride prej kot v eni uri, nič drugače kot pred epidemijo. »Trenutno se ne počutim nikjer drugje bolj živo kot v zavetju drog in svojih 'narkomanskih' prijateljev,« pa pravi naša 25-letna sogovornica, ki med tednom dela, za vikend pa s pomočjo mamil ponikne v brezno brezčasja, neodvisno od epidemije.

Profimedia
Preskrba z mamili v Ljubljani je v času epidemije enaka kot pred njo.

Preskrba z drogo v teh kriznih časih v prestolnici poteka nemoteno. Preprodajalci nam svojih poslovnih računov niso razkrili, molče pa kimajo mednarodnim raziskavam, ki pravijo, da gre v promet predvsem trava, manj pa denimo kokain in MDMA, torej mamila, ki jih povezujemo z družbo, zabavo.

»Z nabavo ni problema. Eni dostavljajo, pri drugih se oglasiš osebno ali pa se dogovoriš in se srečaš na ulici. Stvari ti pustijo tudi v poštnem nabiralniku. Karkoli, razen heroina in cracka, lahko dobim prej kot v eni uri, nič drugače kot pred epidemijo,« pojasnjuje 33-letni rekreativni odjemalec, sicer redno zaposlen in urejen družinski človek.

Za gram »skunka« boste po njegovih besedah v Ljubljani odšteli približno 10 evrov, a resni odjemalci običajno nabavijo »petko« za 30 evrov. Gram kokaina stane med 80 in 100 evri. Ekstazi in trip sta v glavnem po pet evrov na kos, gobe in spid pet evrov en gram, MDMA od 40 do 60 evrov za gram, ketamin 40 evrov gram, za GHB ne ve, »je pa poceni«.

Če nakupujete na zalogo, večina dilerjev pozna količinski popust, pa tudi osebne in družinske vezi nekaj štejejo, poudarja naš sogovornik. Cene za redne stranke ostajajo nespremenjene. On je ljubitelj trave, za katero opaža, da jo v času korona zaprtja skadi več kot prej. O številkah noče govoriti. Manj pa zlorablja »kemijo«, »ker pač socialno življenje trenutno uradno ne obstaja«. Neuradno pa obstaja.

DrogArt
V času krize epidemije zanimanje za »kemijo« upada, kažejo rezultati evropske študije.

Med tednom normalni, za vikend drugačni

Starejše generacije se ga do nezavesti napijajo po garažah, mladina se omamlja po stanovanjih. O koroni se ne razpravlja. »Ko prestopiš vrata, prestopiš tudi vse omejitve, vsa pravila, vse strahove vsakdana, vse ne-je in vse če-je,« pove naša 25-letna sogovornica, ki se v resničnem življenju ukvarja z marketingom. »Kot redna obiskovalka tovrstnih zabav lahko povem, da jih ni nič več in nič manj kot prej, tudi njihov pomen je v 'koru' ostal isti, in sicer pobeg.«

»Drogiranje je še vedno rdeča nit druženja. Ker se je pač boljše in bolj zanimivo drogirati v skupini desetih ljudi kot pa sam doma, saj smo vendar družabni narkomani. In ko rečem narkoman, mislim novodobnega narkomana, čez teden dela, živi popolnoma normalno življenje in ima popolnoma normalna opravila, čez vikend pa izgine v brezčasje in se do ponedeljka spet sestavi.«

»Municija« po njenih besedah ostaja ista že vrsto let – spid, kokain, MDMA, ekstazi, GHB in njej najljubši ketamin. »Odvisno od dneva, a če sem popolnoma iskrena, je na jedilniku po navadi kar vse od naštetega. Trenutno se ne počutim nikjer drugje bolj živo kot v zavetju drog in svojih narkomanskih prijateljev.«

Uradno: manj kemije, več trave, enako heroina

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je v letnem poročilu za lansko leto ugotavljal, da so se ob začetku epidemije najprej pokazali znaki upadanja zanimanja za substance, ki se uporabljajo v družabnem okolju, kot sta MDMA in kokain, v splošnem pa se je povečala uporaba trave. EMCDDA je podrobnejšo uporabo drog raziskoval s spletno anketo, v kateri je sodelovala tudi Slovenija.

Rezultati kažejo, da je med epidemijo med slovenskimi anketiranci najbolj razširjena uporaba marihuane, sledita kokain in ekstazi. Dobra petina anketiranih Slovencev, 27 odstotkov, je ocenila, da se njihova zloraba drog med epidemijo ni spremenila. Bolj se je drogiralo 24 odstotkov vprašanih, enak odstotek pa je ocenil, da manj. Enajst odstotkov se jih glede tega vprašanja ni znalo opredeliti, da drog med epidemijo niso uporabljali, pa je izjavilo 15 odstotkov vprašanih.

Posebno poglavje v tej zgodbi so težki odvisniki. Med Slovenci, ki si mamila vbrizgavajo, jih je v anketi 40 odstotkov poročalo, da je sterilni material v času epidemije težje dostopen, četrtina pa jih je navedla, da niso imeli možnosti uporabe čiste igle. Glede na poročilo EMCDDA epidemija prometa s heroinom ni prizadela. Posebna zgodba, vredna obdelave kdaj drugič, pa je slabša dostopnost programov odvajanja od odvisnosti v času epidemije, na kar še posebej opozarjajo v združenju Drogart, kar osebno krizo pri posameznikih zgolj poglablja.

STA
Najbolj razširjena droga v Sloveniji je konoplja. Po uradnih podatkih naj bi jo poizkusil vsak šesti Slovenec med 15. in 64. letom. Še posebej popularna pa je v času epidemije.

Zadrogirane slovenske vode, kje so naše ladje?

Rezultati analize odpadnih voda, ki jih je v letu 2018 opravil EMCDDA v 56 evropskih mestih, so Ljubljano postavili na 11. mesto po zlorabi kokaina (449,76 miligrama na tisoč ljudi na dan). Največ ga je sicer v odpadnih vodah Barcelone (965,2), sledita ji Zürich (934,4) in Antwerpen (822,9). Najmanj »smučajo« v finskem mestu Turku (4,7) in slovaškem mestu Piestany (6,4).

Na 13. mestu je Slovenija (poleg Ljubljane so sodelovali še Maribor, Domžale - Kamnik in Koper) pri merjenju MDMA v odpadnih vodah (35,59 miligrama na tisoč prebivalcev na dan). Največ MDMA so našli v nizozemskih mestih Amsterdam (230,3) in Eindhoven (165,1) ter belgijskem Antwerpu (95,3).

Pri amfetaminu se je Slovenija s 35,24 miligrama na tisoč prebivalcev na dan uvrstila na 34. mesto. Največ amfetamina so namerili v Eindhovenu (271,7), Antwerpu (268,8) in nemškem Saarbrücknu (242). EMCDDA je meril tudi prisotnost metamfetamina v odpadnih vodah, v Sloveniji pa so ga za vzorec zaznali le v Ljubljani.