Kot je v torek sporočil minister za delo, družino in socialne zadeve, bo država poskrbela, da bo zakonsko določilo, da mora minimalna plača znašati med 20 in 40 odstotkov več, kot znašajo minimalni življenjski stroški, izpolnila. Minimalna plača se bo dvignila na 1024 evrov bruto oziroma kakšen cent več kot 736 evrov neto, v kolikor bo zaposleni splošno davčno olajšavo uveljavljal mesečno. Minimalna plača, Slovenija jo je uvedla leta 1995, je do zdaj znašala 700 evrov neto oziroma 940,58 evra bruto.

Minimalni življenjski stroški znašajo 613 evrov

Gospodarstvu naj bi pomagal nov način izračuna osnove za višino prispevkov. Dosedanjih 60 odstotkov povprečne plače bo kot osnova nadomestila minimalna plača. Številka: 1024 evrov bruto bo po novem znašala minimalna plača.

Kot zapisano so izjemnega pomena pri določanju višine minimalne plače minimalni življenjski stroški, ki naj bi znašali 613 evrov. »Zadnja raziskava o višini minimalnih življenjskih stroškov, ki služi kot podlaga za določitev višine osnovnega zneska minimalnega dohodka in uteži za različne družinske člane za odločanje o denarni socialni pomoči, je bila opravljena leta 2017. Pred tem sta bili na to temo opravljeni še dve raziskavi, in sicer prva leta 1998, nato pa leta 2009 še druga,« so nam pojasnili v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja. Z novo raziskavo aprila 2017 je bilo ugotovljeno, da so minimalni življenjski stroški, torej najnujnejši izdatki za življenjske potrebščine, ki omogočajo preživetje samske odrasle osebe, imenovani tudi »kratkoročni« minimalni življenjski stroški, znašali 441,67 evra, kar je za 14,7 odstotka več kot leta 2009, ko so bili ocenjeni na 385,08 evra. Medtem ko so »dolgoročni« minimalni življenjski stroški, ki poleg osnovnih stroškov prehrane vključujejo še stroške, ki se jim na dolgi rok ni mogoče izogniti, kot sta vzdrževanje stanovanja in nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin, leta 2009 znašali 562,07 evra, so se leta 2017 zvišali na 613,41 evra oziroma za dobrih devet odstotkov več.

OBREZ
Sašo Švigelj
Janez Cigler Kralj je napovedal dvig minimalne plače in pomoč gospodarstvu

Nerealni in zastareli podatki

Po podatkih ministrstva za delo je bila bruto minimalna plača v Sloveniji v letu 2015 določena na 790,73 evra, takšna pa je ostala tudi v naslednjem letu. Leta 2017 je bila povišana na 804,96, leta 2018 pa na 842,79 evra. Leta 2019 je minimalna plača znašala 886,63 evra in se lani dvignila na 940,58 evra. 

Kot rečeno bo višina minimalne plače poslej vezana na minimalne življenjske stroške, kar se zdi povsem korektno, a prva dama Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pri tem opozarja na zastarelost podatkov. Zdi se ji namreč nesprejemljivo, da bi dvig minimalne plače uskladili s študijo, ki je bila izdelana leta 2017 na podlagi cen iz leta 2016. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih namreč posodobitev podatkov predvideva šele v letu 2023. »V sindikatu menimo, da trenutno veljavni znesek minimalnih življenjskih stroškov v višini 613 evrov ne ustreza dejanskim minimalnim življenjskim stroškom oziroma da je prenizek. Pri ugotavljanju višine minimalnih stroškov imajo največji pomen ravno tiste dobrine, ki so se v zadnjih štirih letih podražile bolj, kot je kazala inflacija. Prepričani smo, da so minimalni življenjski stroški vsaj za 15 odstotkov višji od zadnjih uradno izračunanih in določenih, zato bi tako ustrezno morala biti višja tudi določena minimalna plača, torej najmanj 847 evrov. ZSSS je na to v lanskem letu že večkrat opozorila pristojnega ministra, vendar doslej še na noben dopis nismo prejeli odgovora.«

Sd-┼żivljenjski stro┼íki
surs
Struktura izdatkov gospodinjstev za življenjske potrebščine

Skoraj polovica za hrano in stanovanje

Kot je razvidno iz priložene infografike, smo Slovenci leta 2018 za hrano in pijačo v povprečju porabili 17 odstotkov svojih prihodkov (odstotek manj kot leta 2015), za obleko in obutev sedem odstotkov, za stroške bivanja in opremo 20 odstotkov, za transport in komunikacijo pa kar 26 odstotkov. Ti deleži so precej drugače razdeljeni v gospodinjstvih z najnižjimi dohodki, kjer so samo za hrano in brezalkoholne pijače porabili 21 odstotkov razpoložljivih sredstev oziroma odstotek več kot v letu 2015. Zgovoren je tudi podatek državnega statističnega urada, da so gospodinjstva z dna lestvice za osnovne življenjske potrebščine, za hrano in bivanje, porabila 45 odstotkov vsega denarja, tista v najvišjem dohodkovnem razredu pa le 22 odstotkov, torej več kot polovico manj oziroma toliko, kot so dali »revni« samo za hrano. Če vzamemo za primer delavca z minimalno plačo v dosedanji višini 700 evrov in upoštevamo, da minimalni življenjski stroški, ki so bili izračunani pred štirimi leti, znašajo 613 evrov, ugotovimo, da ta oseba še komaj drži glavo nad vodo. Tudi če minimalnim življenjskim stroškom dodamo 20 odstotkov, za najmanj kolikor jih bo po novem morala presegati minimalna plača, ne bo bistveno bolje, a bo vseeno dobrodošel vsak, ampak res vsak dodaten evro. A se nikar ne slepimo, saj niti potem še vedno ne bomo mogli govoriti o dostojnem preživetju, ampak zgolj o preživetju v njegovi najosnovnejši obliki. Nekoliko lažje se skozi mesec prebijeta zakonca z dvema minimalnima plačama, a le kadar v gospodinjstvu ni otrok. Naravnost čarati pa morajo enostarševske družine na »minimalcu«, posebno tiste z več otroki, pa tudi družine, kjer je z minimalno plačo zaposlen samo eden od staršev. Pogosto se jim finančno ne izide brez denarne socialne pomoči.