Poletje je že zdavnaj mimo, vse več pa se nas že obrača k ponovnim toplejšim dnem, ko bo epidemiološka slika boljša in potovanja mogoča. Seveda gre v tem trenutku samo za pobožne želje, a vendarle ne brez osnov v realnosti. Program cepljenja, ki se je še pred novim letom zagnal v Sloveniji in preostalih članicah Evropske unije, obeta, da bomo junij, julij ali vsaj avgust dočakali z zaščitenimi in precepljenimi najstarejšimi in najbolj ogroženimi deli prebivalstva.

Grki so za

Da Slovenci že zdaj potujejo, ni skrivnost. Nekateri odhod iz države najdejo v eni od izjem, nato pa skočijo na letalo in se odpravijo denimo na Kanarske otoke, medtem ko ostali tičimo v svojih občinah. S prihodom cepiva turistični sektor upa, da bo lahko ponudil varna in povsem legalna potovanja tudi za širše množice, vsaj na ravni EU. Vlogo glavnega ambasadorja v EU je tako prevzel grški premier Kiriakos Micotakis, ki zagovarja uvedbo enotnih potrdil o cepljenju, neke vrste »covid potnih listih«. Da predlog prihaja ravno iz Grčije ne preseneča, saj gre za državo, ki je ena najbolj odvisnih od turizma, zaradi česar bo tudi njeno okrevanje med najdaljšimi. Specifikacije takšne ureditve bi se morale še doreči, o predlogu pa bodo v četrtek razpravljali voditelji držav članic, ki pa so vsaj v prvih odzivih dali mlačen odziv. Sodeč po določenih izjavah, je še največ podpore za pričakovati iz Španije, Belgije, Estonije in Danske ter Poljske. 

Ta peterica držav je namreč sama začela oblikovati certifikate cepljenja za eksterno in interno uporabo. Potrdilo o dvakratnem cepljenju na Poljskem bo cepljenemu predvidoma prineslo določene beneficije v obliki več dovoljenega druženja ali izogibanja karantenskim odločbam. Na tak predlog se je z zadržano naklonjenostjo odzval tudi nemški zunanji minister Heiko Maas.

Občutljiva tema

V soseščini zadržani

Hrvaška vlada naj bi bila po neuradnih podatkih zadržana do predlagane ureditve grških kolegov.

Za komentar smo povprašali urad varuha človekovih pravic, kjer so zapisali, da bi države tovrstne ukrepe vsekakor morale storiti najmanj v okviru držav Evropske unije, »sicer parcialno sprejemanje ne bi imelo želenih učinkov, to je zmanjšanje okuženosti«. Pri tem so dodali, da mora vlada vedno pred sprejetjem takšne ureditve pretehtati, ali se ciljev ne da zasledovati drugače, torej ali so ukrepi sorazmerni in legitimni.

Ideja cepilnih potnih listov seveda v globalnem pogledu ne predstavlja nič novega, saj za potovanje v določene afriške in južnoameriške države že obstaja obveza predhodnega cepljenja proti rumeni mrzlici. Nadalje iz urada sporočajo, da je »varuh v pripombah na predlog novega Zakona o nalezljivih boleznih, ki je trenutno v pripravi, v zvezi z morebitnim obveznim cepljenjem proti covidu-19 opozoril, da so lahko obvezna samo cepljenja, ki so taksativno našteta v zakonu. Če poenostavimo, za morebitno obvezno cepljenje se ne more odločiti vlada, temveč bi moral o tem odločati državni zbor s sprejemom ustrezne zakonodaje.« Da bi v kratkem katera od držav uvedla obvezno cepljenje proti covidu-19, ni za pričakovati.

Kaj s podatki

Evropski nadzornik za varstvo podatkov Wojciech Wiewiorowski je idejo označil kot »ekstremno« in predlagatelje obtožil, da delujejo na predvidevanjih, ki jih ni potrdila stroka. Zajeten digitalni sistem, ki bi beležil (ne)cepljenost posameznika, sam po sebi predstavlja vprašljiv poseg v zasebnost, na kar je opozorilo že več strokovnih organizacij. Po drugi strani pa še vedno ne obstaja konsenz glede tega, koliko lahko cepljeni posameznik še vedno prenaša bolezen. Evropski voditelji bodo morali sprejeti odločitev v kratkem, sicer jih bodo zasebniki prehiteli. Več letalskih prevoznikov in turističnih ponudnikov je že javno razpravljalo o ideji cepilnih potnih listov za svoje stranke, ponekod pa v pravni sivini posamezni delodajalci zahtevajo od svojih zaposlenih, da se cepijo, če želijo ohraniti službo. Ena stvar je jasna: sodišča bodo imela še veliko dela.