KAKO BELEŽIMO SMRTI

Direktor NIJZ postavil Hojsa na laž o smrtih med epidemijo

Primož Cirman/Tomaž Modic/Vesna Vuković, Necenzurirano.si
15. 1. 2021, 20.00
Deli članek:

Razkrivamo dokument Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki postavlja na laž ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa.

STA
Aleš Hojs je na RTV Slovenija razlagal, da je naša statistika preveč poštena v primerjavi z drugimi državami. To naj bi bil glavni vzrok za to, da je Slovenija v samem vrhu po številu smrti med epidemijo. Hojs je lagal.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je lagal javnosti, ko je pred mesecem dni namigoval, da je dejansko število umrlih med epidemijo nižje od uradnega. Na laž ga postavlja interna študija Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Del njene vsebine je direktor NIJZ Milan Krek v začetku tedna že predstavil javnosti. Včeraj pa so na Necenzurirano.si razkrili ostale ugotovitve, ki do zdaj niso bile znane. 

»Vsakemu, ki danes umre, ali 95 odstotkom tistih, ki danes umrejo, ne glede na to, da umrejo tudi morda za posledico raka, pa so imeli zraven covid, se pripiše, da so umrli zaradi covida,« je 10. decembra v oddaji Tarča razlagal Hojs. Poudarjal je, da »je slovenska statistika preveč poštena v primerjavi z drugimi državami«. To je bil njegov glavni argument pred očitki, da je Slovenija med državami z največjo smrtnostjo v Evropi. 

Hojs je ministrstvo za zdravje, ki ga je takrat še vodil Tomaž Gantar, v oddaji pozval, naj »naredi primerjalno analizo števila umrlih v enakem obdobju lani o načinu obdelave podatkov v drugih državah«. Njegova želja se je uresničila. Mesec dni pozneje je NIJZ pripravil študijo, v kateri je analiziral visoko umrljivost v Sloveniji v letu 2020. Dokument dokazuje, da je Hojs lagal.

Zakaj Hojsova izjava ne drži

Iz študije je namreč razvidno, da je število mrtvih v Sloveniji med epidemijo povsem mogoče objektivno primerjati s številom mrtvih v drugih državah. V Sloveniji tako pri kodiranju vzrokov smrti pri osebah s potrjeno okužbo uporabljamo smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). S tem zagotavljamo mednarodno primerljivost podatkov. Že na tej točki Hojsov argument o »preveč pošteni slovenski statistiki« torej ne drži. Navodila glede kodiranja vzrokov smrti je WHO izdala ob začetku pandemije:

  • smrt zaradi covida-19 je opredelila kot smrt, ki je posledica bolezni covida-19 – razen če obstaja jasen alternativni vzrok smrti, ki ga ni mogoče povezati s to boleznijo: travme, akutni miokardni infarkti ali drugo; 
  • smrt s covidom-19 pa je opredeljena kot smrt, ki je posledica drugega jasnega vzroka smrti pri osebi s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2. 

»Glede na navedeno ne pričakujemo, da bo število umrlih oseb z osnovnim vzrokom smrti covid-19 bistveno odstopalo od trenutne ocene števila umrlih oseb, saj bo osnovni vzrok smrti kodiran skladno z zgoraj navedenimi navodili WHO,« navaja študija. »Izločene bodo namreč le umrle osebe, ki so eventualno v času 28 dni po okužbi umrle zaradi nezgode, samomora, akutnega miokardnega infarkta ali podobnega nenadnega vzroka smrti. S tem bo zagotovljena tudi primerljivost s podatki o vzrokih smrti drugih držav,« piše v dokumentu. 

STA
V uradne številke o smrtih med epidemijo v Sloveniji je sredi decembra podvomil tudi predsednik vlade Janez Janša.

Epidemija v Sloveniji je do zdaj zahtevala 3070 življenj. Po številu smrti na milijon prebivalcev je Slovenija na drugem mestu v Evropi, takoj za Belgijo – če odštejemo San Marino, državico z manj kot 34 tisoč prebivalci. Če bi upoštevali samo drugi val, bi Slovenija Belgijo prehitela. Tudi po lestvici evropskega monitoringa umrljivosti (EuroMOMO) je imela Slovenija v tednih med 9. novembrom in 13. decembrom najvišjo mogočo stopnjo presežne smrtnosti, s čimer se je uvrščala ob bok Belgiji in Švici. Celovitih podatkov za drugo polovico decembra lanskega leta še ni, saj do raziskovalcev EuroMOMO iz držav prihajajo z večtedensko zamudo.

Od kod vse NIJZ podatki o umrlih

NIJZ je že v zadnjih dveh mesecih »z namenom izboljšanja kakovosti, pravočasnosti in transparentnosti« izvedel nekatere spremembe pri spremljanju umrljivosti okuženih oseb. »Na prvem mestu naj izpostavimo, da upoštevamo le umrle osebe, pri katerih je bila okužba s SARS-CoV-2 potrjena v 28 dnevih pred smrtjo.« Pri tem na NIJZ vzporedno uporabljajo več virov podatkov. To so:

1. Prijave smrti zaradi nalezljive bolezni, ki jih izpolnjujejo zdravniki.

2. Zdravniška poročila o umrlih osebah, ki jih na NIJZ pridobivajo in zbirajo ločeno. Vir teh podatkov so zdravniška potrdila o smrti, ki jih izpolni mrliški preglednik. Med vzroki smrti je najpomembnejši osnovni vzrok smrti, torej bolezen ali poškodba, ki je v končni posledici pripeljala do smrti. Zbirka za lansko leto še ni zaključena.

3. Redno pridobivanje podatkov o vitalnem statusu okuženih oseb iz Centralnega registra podatkov o pacientih (CRPP). Te podatke na NIJZ uskladijo s podatki o umrlih iz zdravniških poročil o umrlih osebah. To jim omogoča kakovostno zbirko podatkov o umrlih osebah.

Zbirko podatkov o umrlih osebah s SARS-CoV-2 bodo nadgradili s podatki o spremljajočih boleznih. Opravljeno analizo bodo naknadno objavili javno, je še mogoče prebrati v študiji.

Bobo
Vsak drugi umrli v Sloveniji zaradi covida-19 je bil varovanec domov za starejše. Vsak deseti varovanec, ki se je okužil v domovih za starejše, je umrl.

Zakaj smo tako slabši od Hrvatov, Italijanov, Avstrijcev …

Tudi po številu okužb smo v Sloveniji v samem evropskem vrhu, saj se situacija umirja izjemno počasi. Zakaj torej dnevno število okužb na Hrvaškem in v vseh sosednjih državah strmo pada, Slovenija pa ostaja država z eno najslabših epidemioloških slik v Evropi?

»Ni vse v ukrepih, ampak v kulturnem okolju, v katerem se izvajajo. Ljudje na teh območjih se ukrepov preprosto ne držijo. To je drugačna kultura. Imamo kazni, vendar nimamo nadzora, in to se izkorišča,« je Bojana Beović, vodja vladne strokovne skupine za covid-19, lani decembra za hrvaški Jutarnji list pojasnjevala, zakaj se epidemija v Sloveniji ne umirja.

Beovićeva ni edina članica vladne ekipe, ki je vzroke za razmah epidemije videla v »kulturnih razlogih«. Lani poleti je vladni govorec Jelko Kacin ljudi opozarjal, naj na družinske piknike »ne vabijo ljudi iz različnih kulturnih ali pa nacionalnih okolij«. V mislih je imel prebivalce nekdanjih jugoslovanskih republik. Ti se po prepričanju ne tako majhnega števila ljudi v Sloveniji zaradi značilnosti lastne »kulture« manj držijo ukrepov kot recimo ljudje v državah severne in zahodne Evrope. 

Toda statistike okužb v zadnjih dneh tega ne potrjujejo. Ravno nasprotno, medtem ko v Sloveniji epidemija dobiva nov razmah, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji število okuženih pada. Na Hrvaškem, kjer je bilo stanje še sredi decembra med najslabšimi v Evropi, v teh dneh v povprečju beležijo »le« dobrih dvesto novih okužb dnevno. Po kriteriju dnevnega števila novih okužb v zadnjih sedmih dneh na milijon prebivalcev ima Hrvaška peto najboljšo epidemiološko sliko v Evropi.

ourworldindata
Slovenija vedno bolj postaja otok sredi držav z mnogo boljšo epidemiološko sliko. Na karti so države, v katerih so v zadnjih sedmih dneh zabeležili večje število okužb z novim koronavirusom, obarvane temneje.

Na »laskavem« četrtem mestu

Slovenija je tako z 821 povprečno dnevno okuženimi v zadnjem tednu na milijon prebivalcev trenutno četrta najslabša v Evropi. Na prvem mestu je Irska (1100), sledijo ji Češka (1050), Portugalska (850) in Slovenija. Za nami so s približno dvesto manj dnevno okuženimi na milijon prebivalcev Švedska in Španija, nato še Litva, Latvija, Estonija in Slovaška. Daleč najboljšo epidemiološko sliko v Evropi ima Grčija. 

Zakaj je Slovenija že več mesecev med največjimi »bolniki Evrope«, med pristojnimi ne ve nihče. »Ne vem odgovora, enostavno ne poznam odgovora in ga ne znam dati – kaj je tisto, kar pri nas dejansko ne učinkuje, ne deluje,« je v sredo priznala Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika centra za nalezljive bolezni z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Raziskovalci inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko medicinske fakultete v Ljubljani, ki so pregledali podatke o mobilnosti Slovencev, sicer ugotavljajo, da se je spomladi mobilnost ljudi v Sloveniji zelo zmanjšala, v drugem valu pa je ves čas večja. Poudarili so, da se je mobilnost v povezavi z delovnimi mesti zmanjšala za 30 odstotkov, povezana z drugimi opravki pa za polovico.