»Si predstavljaš, da bi kar naenkrat vse zaprli? Salone, gostinske obrate, trgovine, …« Tako se je Nataša Prah, lastnica nohtnega studia Orhidelia v Novem mestu, v začetku marca lani pomenkovala s stranko, ko je glas iz radijskega zvočnika opisoval dogajanje na Kitajskem, kjer je razsajal novi koronavirus. 14 dni pozneje se je zgodilo ravno to.

Presenečenje v drugo manjše

»V prvem valu je bila udarna novica o zaprtju kozmetičnih salonov zame osebno velik šok,« nam je povedala Prahova, mama dveh otrok, ki dejavnost manikerke opravlja od leta 2014. »Nihče ni vedel, kaj nas čaka naslednjih 14 dni. No, na koncu to ni bilo le 14 dni, temveč kar mesec in pol negotovosti in čakanja. V drugem valu, oktobra, sem bila nekoliko manj presenečena, saj je bilo le vprašanje časa, kdaj bo sledilo zaprtje salonov. No, tokrat omenjenih 14 dni traja že skoraj tri mesece.«

Lahko bi nemoteno obratovali

Začasnemu zaprtju dejavnosti navkljub stroški za sogovornico ostajajo enaki. 

Sogovornici se zapiranje kozmetičnih salonov kot ukrep zdi »popolnoma nesmiselno«. »Že meseca maja, ko smo svoja vrata lahko ponovno odprli, so nam naložili stroge pogoje – uporabo zaščitnih mask, redno razkuževanje delovnega prostora in površin ter čakalnic, redno prezračevanje prostorov, določeno število strank glede na velikost prostora, in uporabo zaščitne pregrade, to je pleksi stekla, … Vsi našteti pogoji bi morali biti, in verjamem, da so, redna praksa v vsakem kozmetičnem salonu, ne glede na to, ali smo v epidemiji ali ne, zato se za nas, kozmetične salone ni kaj dosti spremenilo,« je poudarila in dodala, da je še vedno mnenja, da bi lahko pod omenjenimi pogoji vsi saloni nemoteno obratovali. »Nesmiselno je, da se lahko frizerka z zaščitno masko in golimi rokami dotika lasišča svojih strank, medtem ko se jaz z rokavicami, masko in zaščitno pregrado med mano in stranko ne smem dotikati njenih rok, ki sem jih predhodno razkužila,« je ponazorila Prahova.

Pasti vladne pomoči

Začasnemu zaprtju dejavnosti navkljub stroški za sogovornico ostajajo enaki. Našteje mesečne prispevke, akontacijo dohodnine, najemnino za poslovni prostor, stroške ogrevanja le-tega, komunalne prispevke, elektriko, … Prihodki pa so ničelni. Spomladi so rezerve za plačevanje omenjenih stroškov še bile. Zdaj pa … »Pomoč, ki nam jo nudi država v obliki temeljnega dogodka, je pogojena s prihodki minulega leta, zato tako jaz kot veliko kolegic za pomoč sploh ni zaprosilo, saj je strah pred morebitnim vračilom prevelik,« je pojasnila. Gre za temeljni dohodek, ki je bil del petega protikoronskega paketa vladnih ukrepov. Peti odstavek 91. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 (ZZUOOP) določa, »da subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS najkasneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe«. Sogovornico je namreč v tistem času skrbelo, da ji prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemija covida-19 ne bi upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019, kar je v omenjenem zakonu meja, da upravičenec ni mogel opravljati dejavnosti oziroma jo je v bistveno zmanjšanem obsegu. In bil zato upravičen do mesečnega temeljnega dohodka.

En teden v decembru je sogovornica sicer lahko odprla vrata, a to ni bilo dovolj, da bi nadomestila dva meseca izgube.

Izpad prometa je od 23. oktobra lani dalje za Prahovo 100-odstoten. »Naši saloni so nam v veliki večini glavni in edini vir dohodka. Upad prometa na letni ravni v primerjavi z obdobjem pred letom dni je približno od 40- do 50-odstoten. »Absurdno je misliti, da imamo samozaposleni ali pa lastniki kozmetičnih salonov, ki imajo pod svojim okriljem še zaposlene, rezerve za nekaj let,« se je pridušala Prahova, ki v svojem salonu sicer dela sama.

Te dni, ko ne more opravljati svoje dejavnosti, svoj čas posveča šolanju na daljavo, s katerim se srečuje njen šoloobvezni otrok, ter dvoletniku. »Rešuje nas predvsem dejstvo, da ima mož stabilno službo in reden prihodek, kar nekoliko olajša vsakdan do ponovnega odprtja. Med prvim in drugim valom smo v kozmetičnih salonih pospešeno delale, da bi si vsaj delo povrnile izgubo od spomladanskega zaprtja, ter da izkoristimo vrhunec poletne sezone. Kljub temu je bil upad strank iz strahu pred covidom-19 občuten.« 

Rizična dejavnost

Sogovornica predlaga odprtje salonov pod enakimi pogoji, kot so bili v veljavi maja lani. Torej redno razkuževanje in zračenje prostorov in delovnih površin, omejitev strank glede na prostorske zmožnosti, dosledna uporaba zaščitnih mask in prihajanje brez odvečne prtljage. 

Povprašali smo jo tudi za mnenje v zvezi z oceno Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da je dejavnost kozmetičnih salonov rizična dejavnost, saj da je nemogoče vzdrževati varnostno razdaljo od metra in pol pa do dveh metrov. Slednje je, kot je dejala, nemogoče, a da manko varnostne razdalje nadoknadijo s strogimi pogoji dela. »Ob vstopu si stranka razkuži roke, masko ima nameščeno že ob vstopu v salon. Usede se za mizo, ki je bila predhodno razkužena in ki ima nameščeno zaščitno pregrado iz pleksi stekla in odprtino samo za roke. Z nameščenimi rokavicami in masko ji zopet razkužim roke in nato pričnem z delom. Pribor, ki ga uporabljamo, je dezinficiran in steriliziran po vsaki stranki, kar dokazujejo sterilizacijski dnevniki. Po končanem delu stranko napotim k umivalniku in nato zopet razkužim roke,« je Prahova opisala postopek dela in dodala, da se zategadelj z oceno NIJZ o rizičnosti pač ne more strinjati.

Pod katerimi pogoji?

Sogovornica predlaga odprtje salonov pod enakimi pogoji, kot so bili v veljavi maja lani. Torej redno razkuževanje in zračenje prostorov in delovnih površin, omejitev strank glede na prostorske zmožnosti, dosledna uporaba zaščitnih mask in prihajanje brez odvečne prtljage. Spoštovanje ukrepov bi še naprej preverjale inšpekcijske službe. Smisla v omejevanju števila strank na dan ne vidi. »Lep primer so frizerji. Lahko imajo salon v izmeri 35 kvadratnih metrov, ki dovoljuje eno stranko, toda če ima dva stola, med katerima je od metra in pol do dveh metrov razdalje, ne vidim razloga, zakaj ne bi imel dve stranki. Upoštevana je varnostna razdalja, hkrati pa omogoča višji prihodek v že tako omejenih okoliščinah. Enako velja za kozmetične salone,« je povedala.

Če bi torej Natašo Prah vprašali, ali je po njeno oceni zaprtje tovrstnih dejavnosti kakorkoli vplivalo na epidemiološko sliko v naši državi, kaj bi odgovorila? »Sama ne verjamem, da je ali pa da bo tovrstno zapiranje vplivalo na epidemiološko sliko, saj ni znanih podatkov o virih okužb, ki bi izhajali iz kozmetičnih salonov. Po moji oceni je večja verjetnost, da se okužite v zdravstvenih ustanovah kot pa v kozmetičnem salonu, ki upošteva ukrepe.« Dogaja se namreč tudi, da si stranke usluge poiščejo na črnem trgu, je dodala sogovornica. »Ne vemo, v kakšnih razmerah delajo dekleta na črnem trgu, zato je tveganje za okužbo toliko večje.«