Bo povratnik Karl Erjavec leto dni po bridkem porazu, ko mu je žezlo prvega upokojenca vzela danes že pozabljena borka Aleksandra Pivec, postal deveti predsednik vlade v samostojni Sloveniji?

Vse je odvisno od osmih poslancev nekdaj najbolj etične stranke v Sloveniji, Stranke modernega centra, ki so občutno pripomogli k današnji razdvojeni Sloveniji. Tudi poslanci SMC so bili pred enim letom razdvojeni, ko so tehtali dve možnosti.

Ohraniti še nekaj malega preostanka verodostojnosti, se držati predvolilnih obljub o koalicijskem nepovezovanju s predsednikom SDS in oditi na predčasne volitve ali v strahu pred izgubo poslanske plače ter privilegijev omogočiti oblikovanje tretje vlade Janeza Janše.

Izbrali so prvo možnost; zdaj ima osmerica možnost nekakšnega popravnega izpita. Nezadovoljstvo ljudstva nad aktualno vlado je tako močno, da so se pred domovi nekaterih poslancev SMC pojavili napisi »Izdajalec ali junak«. Je lahko junak nekdo, ki je soodgovoren za stanje v državi? Težko.

Zakaj bo imel KUL pod predlogom konstruktivne nezaupnice le 43 podpisov, če za izglasovanje potrebuje 46 poslancev in Erjavec zatrjuje, da bo glasovanje uspešno?

To lahko pomni le dvoje. Ali vsaj trije poslanci koalicijske SMC, ki Erjavca podpirajo za mandatarja, tega ne upajo povedati na glas ali pa Erjavec skupaj s KUL le blefira.

Desus z Erjavcem in SAB ne morejo več prav dosti izgubiti, veliko več političnega kapitala bi v tem primeru izgubile LMŠ, SD in Levica, ki svojim z vlado nezadovoljnim podpornikom že tri mesece dajejo upanje po spremembi vlade in posledično normalizaciji družbe. Takšno blefiranje pa bi lahko prispevalo k dodatni destabilizaciji družbe.

Poslanci SMC, ki bodo morda podprli Erjavca, lahko postanejo junaki le tako, da še pred tajnim glasovanjem o konstruktivni nezaupnici javno napovedo podporo in se posujejo s pepelom zaradi vstopa SMC v Janševo koalicijo. S tem bi si povrnili delček verodostojnosti, skrivanje za tajnim glasovanjem pa bo le odsev njihovega oportunizma, ki izvira iz strahu pred medijskim linčem s strani propagandnih strojev SDS.

Glede na to, da vlado podpira le še tretjina volivcev, bi velika večina državljanov tej odločitvi zaploskala. Če je predstavnika ljudstva in člana aktualne ter prihodnje koalicije strah povedati, kaj si resnično misli in koga podpira, pa je lahko državljane upravičeno strah, kaj nam bo prinesla prihodnost.