Napovedana vroča politična jesen je že mimo, s prihodom hladnega vremena pa se je ohladila tudi slovenska parlamentarna opozicija. Ta je mislila, da bo s izstopom Desusa iz vrst vlade lahko končno zbrala dovolj glasov za konstruktivno nezaupnico vladi, a večkrat napovedanega glasovanja še vedno ni na vidiku. Mogoče bi morala tako imenovana Koalicija ustavnega loka (KUL) preveriti medsebojno zaupanje, preden se poda v lov za manjkajočimi glasovi v državnem zboru.

Te dni minevajo trije meseci od inicialne pobude ekonomista Jožeta P. Damijana o oblikovanju koalicije, ki bo zrušila tretjo vlado Janeza Janše. Čeprav je bil Damijan minister brez listnice v prvi Janševi vladi, kjer je zagovarjal izrazito neoliberalne pristope, je v vmesnih letih spremenil svoja politična in ekonomska stališča. Kot je dejal, ga dolgoročno delovanje v politiki nikoli ni zanimalo, tokrat pa naj bi se ponudil zgolj kot prvotna rešitev za mandatarja, ki bi lahko združil skrhano levo sredino slovenskega političnega polja. Njegova želja se je kmalu uresničila, saj ga je na mestu predlaganega mandatarja nadomestil povratnik Karl Erjavec, ki se očitno ni mogel upreti stolčku premierja, s čimer bi dopolnil svojo zbirko treh ministrstev, ki jih je vodil v času štirih vlad.

koalicija kul
STA
SMC ne diši sodelovanje z Levico, saj ima bistveno drugačne poglede, ko pride do gospodarstva.

Šarec ne gre dvakrat na led

Koalicijo ustavnega loka trenutno poleg Desusa oblikujejo še Socialni demokrati, Lista Marjana Šarca, Levica in Stranka Alenke Bratušek. Njihovo zavezništvo je močno le toliko, kolikor je močno nasprotovanje SDS, saj gre ne nazadnje za enake stranke, katerih vlada je še ob začetku letošnjega leta padla. Takratni premier Marjan Šarec je ob odstopu napovedal predčasne volitve, pri čemer pa ni vračunal Zdravka Počivalška in njegovega SMC, ki je stopil v bran lastnim interesom in se izognil volitvam, ki bi pomenile bridek konec nekdaj najmočnejše stranke v parlamentu. S to nespametno potezo si je Šarec, sicer predsednik največje opozicijske stranke, vnaprej onemogočil vrnitev na premierski stolček, saj v to ne bi privolili partnerji iz vrst SD ali SAB.

SMC med interesi in ideali

Erjavčeva vrnitev v politiko ni bila najbolj pozitivno sprejeta v javnosti, pa tudi v SMC ne, kjer je tamkajšnji svet izglasoval, da ga ne bodo podprli za mandatarja. 

Formiranje KUL ni minilo brez posledic pri stranki upokojencev, kjer se je vnaprej vedelo, da eden njihovih poslancev, Robert Polnar, ne bo umaknil podpore aktualni vladi. Parlamentarna matematika tako narekuje opoziciji, da zbere še tri glasove. Kljub predhodnemu sodelovanju s Slovensko nacionalno stranko v izdihljajih prejšnje vlade, je malo verjetno, da bi Zmago Jelinčič podprl takšno idejo, zato ostane KUL zgolj še vztrajno prepričevanje poslancev SMC o prestopu. Svet SMC je zavrnil podporo Erjavcu za mandatarja, glede na ravnanja Počivalška in nekaterih poslancev pa bržkone tudi znotraj KUL niso enotni glede tega, ali bi sploh želeli SMC v celoti za partnerja – bolj verjetno bodo skozi politično trgovino iskali možnosti za prestope posameznikov.

Igra stolčkov

Zdravko Počivalšek vztraja, da so njegovi poslanci enotni v tem, da bodo ostali del zdajšnje koalicije, pa čeprav tej enotnosti sami oporekajo. Če so Počivalškovi interesi v Janševi vladi zamejeni na gospodarstvo in turizem, pa očitno med ostalimi vidnimi člani stranke prihaja do oporekanja delovanju ministrov SDS. Po poročanju Dnevnika naj bi tako v SMC bili najbolj kritični do dela ministra za kulturo Vaska Simonitija in ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Dejstvo je, da so se z odhodom Desusa iz koalicije spremenila razmerja moči znotraj le te. Zdi se, da se SDS ne bo pripravljen odreči ministrstvu za zdravje, ki ga začasno vodi Janez Janša, medtem pa še vedno ni jasno, kaj bo z ministrstvom za kmetijstvo, ki ga še vedno upravlja Desusov Jože Podgoršek. Menda naj bi bila v igri za ta stolček celo nekdanja predsednica Desusa Aleksandre Pivec.

Manjšinska vlada

Janez Janša se je znašel v neugodnem položaju vodenja manjšinske vlade, ki se mora zanašati na podporo Zmaga Jelinčiča, SMC pa ima naenkrat močan vzvod za širitev lastnega vpliva, zaradi česar si lahko privoščijo znotrajkoalicijske pritiske na SDS. Če je verjeti javnomnenjskim anketam, SMC po letu 2022 ne bo več parlamentarna stranka, edino upanje pa ji bo nudilo koaliranje. Po liberalnih političnih usmeritvah se kot naravni zavezniki nudijo stranke levega centra, a vsako sodelovanje z njimi pomeni tudi koaliranje z Levico, do katere imajo v SMC zadržke. V nasprotju s prvo vlado bo v morebitni vladni Koaliciji ustavnega loka Levica polnopravni partner z lastnimi ministrstvi, ne samo zunanji opazovalec. Neskladnosti vizij znotraj KUL tako obetajo številna nesoglasja, na SMC pa je, da se izreče, kje so njihove prioritete. Le kako se bodo odločili? Več v naslednji epizodi nadaljevanke KUL.