TV Slovenija je poročala, da ukinitvi sklada nasprotuje koalicijska SMC. V stranki pravijo, da je bil sklad ustanovljen za sistemsko financiranje, zato je njegova ukinitev nesprejemljiva. Poslanska skupina bo tako na parlamentarni obravnavi predlagala črtanje tega člena, je poročala televizija.

V Centru nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) so opozorili, da je SDS v predlog sedmega protikoronskega zakona, ki ga je v soboto potrdila vlada, "podtaknila ukinitev" sklada za nevladne organizacij

Zaskrbljenost zaradi ukinitve sklada so tako izrazili v Rdečem križu Slovenije. Podpirajo sicer dvig odstotka dohodnine, ki ga lahko državljani namenijo v dobre namene, z 0,5 na en odstotek. A generalna sekretarka Rdečega križa Cvetka Tomin poudarja, da gre pri skladu za popolnoma drugačen podporni mehanizem za slovenski nevladni sektor. Kot je izpostavila Tominova, prispevek iz sklada predstavlja več kot štirikrat več od vsote, ki jo je Rdeči križ prejel z namenjenimi dohodninami. "Posledice ukinitve sklada bodo konkretne - in utrpele jih bodo najranljivejše skupine," je opozorila.

Tudi v neformalnem mladinskem sektorju in s tem v Mreži MaMa kot nacionalni, krovni organizaciji mladinskih centrov, so zaskrbljeni nad predlagano ukinitvijo sklada za NVO.

Po navedbah direktorice mreže mladinskih centrov MaMa Maje Hostnik je sklad za NVO ključen za razvoj in mestoma obstoj nevladnega mladinskega sektorja. Tudi oni podpirajo dvig dohodninskih donacij, a to po oceni Hostnikove ne more nadomestiti finančne podpore iz proračunskega sklada za nevladne organizacije.

Podpora sklada za NVO pa je izrednega pomena tudi za konzorcij petih posavskih nevladnih organizacij, ki ga sestavljajo Družinski inštitut Zaupanje, LIJAmedia - zavod za medijsko produkcijo in izobraževanje, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, Društvo gluhih in naglušnih Posavja ter Zavod EMMA - center za pomoč žrtvam nasilja OE Krško.

Direktor Družinskega inštituta Zaupanje Damijan Ganc je tako pojasnil, da je sklad za NVO inštitutu med drugim omogočil dve zaposlitvi delavcev, ki se lahko posvetita izključno razširitvi in razvoju novih storitev za mlade iz socialno šibkih okolij, priseljence in ljudi s težavami z duševnim zdravjem. Brez sklada za NVO bi imeli prebivalci posavske regije gotovo manj možnosti za dostojno življenje, je zapisal.

Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič je v odzivu zapisal, da so se razpisi ministrstva za javno upravo, ki se financirajo iz tega sklada, na humanitarnem področju izkazali kot dobra dodatna podpora. Sklad je Slovenski karitas in številnim drugim humanitarnim organizacijam pomagal pri razvoju programov pomoči za najbolj ranljive. Obenem pospešuje tudi razvoj organizacij na regijskem nivoju in s tem skrbi tudi za tiste, ki ne živijo v največjih mestih, je poudaril Tomažič. Izrazil je upanje, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

Izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak je sklad za NVO označila kot zelo dragocen vir, saj so ob vzpostavitvi tega sklada prvič razpisali tudi posebna sistemska sredstva za mentorstvo prostovoljcem. Kot je še izpostavila, sklad omogoča tudi kandidiranje prostovoljskih in drugih nevladnih organizacij za nepovratna sredstva neposredno pri Evropski komisiji. S sofinanciranjem, ki ga sklad omogoča, pa lahko pridobijo dodaten vir, s katerimi lajšajo stiske in bogatijo življenje v Sloveniji.

Vsi bomo lahko en odstotek svoje dohodnine oziroma dvakrat več kot doslej namenili nevladnim organizacijam in o tem bomo neposredno odločali davkoplačevalci namesto "strokovnih" komisij, pa je v odzivu na Twitterju zapisal ekonomist in svetovalec vladi pri pripravi ukrepov Matej Lahovnik. Dodal je: "Zdaj mnogi sploh niso vedeli, da se del dohodnine, ki je nikomur izrecno ne namenijo, ampak želijo, da ostane v proračunu, proti njihovi volji razporeja drugam."