Mihova ojstrica

Ko se čestitke javno izreka le prijateljem

Mihael Korsika
9. 12. 2020, 06.53
Deli članek:

Predsednik vlade Janez Janša, ki je poražencu ameriških volitev Donaldu Trumpu kot prvi politik na svetu čestital za vnovično zmago na volitvah, še vedno ni zmogel poguma, da bi se posul s pepelom in izrekel čestitko novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu.

Sašo Švigelj
Mihael Korsika

Po sobotni vrnitvi na vrh Desusa na premierjevo čestitko na družbenih omrežjih čaka tudi novopečeni predsednik Karl Erjavec.
Janša je sicer Erjavcu poslal zasebno SMS-sporočilo, vendar to nima nobene politične teže, medtem ko je premier prejšnjo predsednico Aleksandro Pivec javno slavil kot najboljšo kmetijsko ministrico vseh časov?

Ker predsednik vlade velja za velikega zagovornika vladavine, morda tako kot v primeru ameriških volitev za uradno čestitko na družbenih omrežjih čaka na uradno poročilo. Ko gre za Desus, po možnosti na pisno obrazložitev slovenskega ustavnega sodišča, ali so bile volitve za novega predsednika sploh zakonite. V tem primeru obstaja velika verjetnost, da Janša čestitke ne bo nikoli izrekel, saj premier in njegovi sodelavci zelo neradi odpirajo uradna pisma.

Dvoličnost je znak šibkosti in nemoči, ker preostanka družbe ne moreš prepričati o večvrednosti svojih idej, čeprav imaš kot največja vladna stranka vse vzvode moči v svojih rokah.

Znak šibkosti in nemoči je tudi potuhnjenost. Ker se je Janša dobro zavedal, da ustavitev financiranja STA ne bosta podprla vsaj SMC in Desus, ni imel poguma tega predlagati na vladi, temveč je to opravil njegov medijski oproda Uroš Urbanija v vlogi vladnega direktorja urada za komuniciranje. Vlada se je s tem le seznanila, glede na ogorčene odzive SMC in Desus pa je bil sklep o seznanitvi verjetno zapakiran v obrazložitev, da gre za birokratsko potrditev informacije. Premier in direktor urada pa o tem nista obvestila javnosti.

Velike osebnosti, tako športniki in državniki kot ne nazadnje tudi povsem običajni ljudje, so v prvi vrsti velike, ker stojijo za svojimi besedami in dejanji. Za svoje cilje se borijo plemenito, pri tem ne uporabljajo pritlehnih prijemov in so zmožne priznati lastne napake. Največja veličina se pokaže ob porazih, ko so le največji zmožni priznati poraz in iskreno čestitati nasprotniku ali političnemu konkurentu. Dober takšen primer je zgodba okoli Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja na letošnji kolesarski dirki po Franciji.

Slovenski premier tega ni zmožen, saj izreka čestitke le političnim prijateljem ali pa sam sebi po volitvah, na katerih zmaga SDS. Ko mu ne uspe sestaviti vlade, se samočestitke spremenijo v teorije zarote, udbomafijo in druga pravljična bitja.

Veliki državniki so zmožni sporočati slabe novice javnosti tako, da njihov nastop državljane pomirja in jim vpliva zaupanje. Ko je Janša pred časom prišel pred ljudstvo in sporočil, da se ponovno razglaša epidemija in zaostruje omejitve, je bil videti kot šestletni otrok, ki mora očetu priznati, da je naredil lumparijo.

Premier je še pred zaključkom štetja glasovnic onkraj luže za Joeja Bidna ocenil, da bi bil najšibkejši predsednik v ameriški zgodovini, kmalu pa se utegne zgoditi, da bo Janša znova najmočnejši opozicijski poslanec. Ker se brez Erjavca to ne more zgoditi, se morda v tem skriva odgovor na vprašanje, zakaj Janša koalicijskemu partnerju še ni čestital javno.