Vprašanje za milijon evrov, ki bi si ga morala zastaviti naša vlada, je, zakaj ukrepi, ki jih sprejema, ne dajejo rezultatov. Zakaj strelja s slepimi naboji? Del odgovora se zagotovo skriva v pomanjkljivih podatkih: nimamo lastnih statistik, kje prihaja do okužb in na kakšen način se virus prenaša. Vlada in njena strokovna skupina se bolj ali manj zanašata na tuje izkušnje in raziskave ter priporočila iz ECDC in CDC. Ob tem se pogosto še zanemari strokovna priporočila in sprejema politične odločitve.

Žarišča ali ne?

Tako ni nič presenetljivega, da je v preteklih dneh prišlo do popolne zmede okoli tega, ali so delovna mesta žarišča okužb ali ne. Pisali smo že o tem, da je raziskava NIJZ pokazala, da do kar četrtine okužb glede na opravljeno anketo med več kot 10.000 ljudmi s pozitivnim rezultatom testa pride na delovnem mestu. Ob tem sta izstopala še podatka, da se je manj kot pet odstotkov ljudi okužilo v trgovinah ali na zabavah. Torej so podatki v popolnem nasprotju s tistim, kar nam izza govorniškega odra pridiga naša vlada. Edini nov ukrep, ki ga je po objavi teh podatkov sprejela vlada, je prepoved točenja in dostave alkoholnih pijač pri gostincih, ki imajo prevzemne  točke.

Oster odziv

Gospodarstveniki so se na rezultate ankete odzvali nemudoma. Začelo se je s poudarjanjem, da številke ne odražajo pravega stanja, da tisti, ki so se okužili na zabavah, tega seveda ne bodo priznali in da metoda, po kateri so zbirali podatke (telefonska anketa), ni verodostojna, čeprav so pristojni na NIJZ ocenili, da večina anketiranih pove po resnici. Na koncu so gospodarska zbornica, obrtna zbornica in trgovinska zbornica izvedle še svojo raziskavo, ki je, glej ga, zlomka, pokazala, da do okužb ne prihaja na delovnih mestih. Predstavili so svoje analize in podatke ter poudarili, da je v njihovih delovnih okoljih zelo malo okuženih, pa še te okužbe večinoma po njihovem mnenju ne izvirajo iz delovnega okolja. Seveda so tudi oni opravili anketo.

Z ministrom v boj

Anketa NIJZ je pokazala, da je četrtina od 10.000 ljudi s pozitivnim testom kot najverjetnejši vir okužbe navedla delovno mesto, sledijo tisti, ki jim je vir neznan, nato pa skupna gospodinjstva in domovi starejših občanov. Anketa GZS pa je pokazala, da je bilo od začetka prvega vala zaradi okužbe z novim koronavirusom z dela odsotnih 3,5 odstotka zaposlenih, trije odstotki so bili odsotni zaradi varstva otrok in štirje odstotki zaradi karantene ali drugega razloga. 

Potem ko so predstavili rezultate ankete, ki kažejo, »da so podjetja poskrbela tako za varno delovno okolje in zaščito zaposlenih kot tudi za njihovo varno preživljanje odmorov«, so gospodarstveniki prešli v protinapad. Angažirali so ministra Počivalška, ki je izjavil, da je »glede na številke očitno, da trenutni pristop k zajezitvi epidemije še ne deluje najbolj učinkovito in ne prinaša želenih rezultatov«. Napovedal je, da bo zato pozval k razmisleku o spremembi strategije, ki bi seveda vključevala odpiranje gospodarskih dejavnosti. Zanimivo je, da se je relativiziranju raziskave NIJZ pridružila tudi trgovinska zbornica, ki je še pred dvema dnevoma prav na podlagi rezultatov te iste raziskave zahtevala odprtje vseh trgovin.

zenske delo od doma 1
Shutterstock
V prvem valu je od doma delalo veliko več ljudi, zdaj le 30 odstotkov.

Komu verjeti?

Glede na to, da vlada ni spreminjala obstoječih ukrepov, lahko rečemo, da so precej z rezervo vzeli rezultate obeh raziskav, tako tiste, ki jo je opravil NIJZ, kot anket, ki so jih med podjetij opravili predstavniki treh zbornic. Čeprav verjamemo, da je težko krivdo za širitev okužb pripisati ravno tistim, ki se trudijo, da bi gospodarstvo in s tem naša država preživela, pa tega ne bi smeli odrivati in si zatiskati oči. Predvsem ker na to, da na delovnih mestih ni vse v najlepšem redu, kažejo tudi drugi podatki. Tako so nam na inšpektoratu za delo povedali, da so od 26. julija do 26. novembra opravili 2750 nadzorov in ugotovili 4045 kršitev v povezavi z intervencijsko zakonodajo, Zakonom o nalezljivih boleznih. »Glede izvajanja ukrepov delodajalcev za zaščito zdravja in varnosti delavcev na splošno ugotavljamo, da so se razmere v primerjavi s prvim valom izboljšale, čeprav določeni delodajalci predlaganih ukrepov glede nujnosti preprečevanja širjenja korona virusa še vedno ne prepoznajo kot nujno potrebne. V nadzorih inšpektorji pogosto ugotavljajo nepravilno uporabo zaščite dihal (npr. nošenje maske pod nosom, pod brado) in to, da se zadostna razdalja med zaposlenimi ne zagotavlja dosledno. To velja zlasti na gibalnih poteh v zaprtih prostorih. Inšpektorji ugotavljajo tudi primere, ko se delavci družijo brez upoštevanja zadostne medsebojne razdalje,« so nam pojasnili na inšpektoratu.

Več dela od doma

Na to, da bi se veljalo bolj posvetiti ukrepom na področju opravljanja dela, opozarjajo tudi na Sledilnik.org, v ekipi strokovnjakov, ki najbolj sistematično sledi podatkom in z uporabo modelov z veliko zanesljivostjo napoveduje nadaljnji razvoj epidemije. Kot so povedali, je razlika med prvim valom, ki smo ga izredno uspešno in hitro obvladali, in trenutnim drugim valom predvsem v tem, da je spomladi kar 70 odstotkov ljudi delalo od doma, 30 odstotkov jih je bilo na delovnem mestu, trenutno pa je situacija ravno obratna in je doma 30 odstotkov delovne sile. Ob vsem napisanem lahko torej rečemo, da je neodgovorno zanemarjati delovna mesta kot potencialna žarišča okužb in da bi bil čas, da vlada poskrbi za relevantne podatke, ki ji bodo omogočali sprejetje bolj ciljanih ukrepov in tako tudi bolj učinkovitih.