Iščemo odgovore

Ogorčena bralka: na pogreb očeta, umrlega za korono, čakala dva tedna

P.K.
1. 12. 2020, 19.30
Deli članek:

Število umrlih zaradi posledic covida-19 je še posebno v zadnjem mesecu zelo naraslo. V tem obdobju je pri nas na dan umrlo od 40 do 60 ljudi, kar nas uvršča v svetovni vrh po številu smrti zaradi koronavirusa na milijon prebivalcev. Nekatere pogrebne službe imajo tako premalo prostora za hranjenje pokojnikov.

Dreamstime
Bralka iz Štajerske je žalostna sporočila, da ne more verjeti, koliko časa so čakali na očetov pokop.

Predvsem na Štajerskem čutijo posledice večje umrljivosti bolnikov zaradi koronavirusa. Pogrebno podjetje Maribor nam je potrdilo, da je zaradi večjega števila okužb in s tem večje umrljivosti trenutno stanje preseglo zmogljivosti shranjevanja pokojnikov v UKC Maribor in da se je aktiviral načrt civilne zaščite Mestne občine Maribor o odvozu in hrambi pokojnikov, da se ne bi zgodilo kaj podobnega kot v Italiji.

»Drugi val koronavirusa in njegovo hitro širjenje sta povzročila izredne razmere, katerih posledica je veliko število umrlih, predvsem v bolnišnici. V takšnih razmerah je treba nujno preprečiti, da bi se zgodilo kaj takega kot v Italiji, kjer so imeli zaradi nepravočasnega odziva ob številnih smrtnih žrtvah težave s prepolnimi mrtvašnicami, od koder so pokojnike s kamioni prevažali na nadomestne lokacije,« so sporočili iz Pogrebnega podjetja Maribor.

Je dovolj hladilnih mest?

Pojasnili so, da je civilna zaščita takoj odredila izvedbo obveznega odvoza vseh pokojnih iz mariborskega kliničnega centra in njihovo hrambo na nadomestni lokaciji, in sicer v hladilnih prostorih na pokopališču Dobrava. »Naše podjetje je tehnično in tehnološko edino podjetje, ki je sposobno prevzeti tako veliko pokojnikov,« so še sporočili.

Na Dobravi so namreč hladilna mesta za hrambo večjega števila pokojnikov, z načrtovanimi postopki in procesi delovanja. »Izredne razmere so dejavnik, na katerega mora biti specializirano pogrebno podjetje, ki opravlja pogrebno in pokopališko dejavnost ter upepeljevanje (slednje sicer opravljata samo dva izvajalca v Sloveniji), pripravljeno ne samo v času covida-19, ampak vselej,« so poudarili.

Je treba na pogreb res čakati dlje?

Javnost mirijo in izpostavljajo, da je bojazen, da pokojniki v primeru hudih bolezenskih znakov ne bodo dostojno pokopani ali da bo do pokopa minilo več časa, odveč. A vseeno lahko do pogreba mine tudi teden dni. »V Pogrebnem podjetju Maribor nas pri slehernem pokojniku vodi osnovno poslanstvo, da mora biti vsakemu zagotovljen dostojen pogreb. Tako tudi razlik med pokopom umrlega s covidom-19 in preminulega iz drugih razlogov ni. Razlika je le, ali so svojci naročili klasični pogreb s krsto ali žarnega. V teh razmerah se pogrebi s krsto, zaradi povečanih potreb po upepeljevanju, opravijo v krajšem času od smrti kot žarni,« so povedali.

Kot so sporočili, se je v Mariboru število smrti v zadnjem času povečalo za tretjino, na pokopališčih Pobrežje in Dobrava v zadnjih dveh mesecih beležijo kar 48-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani, tako da so se v tem času za 40 odstotkov povečale potrebe po upepeljevanju. »Čeprav delamo podnevi in ponoči, pri upepeljevanju nastaja zamik. Tako od smrti do pogreba traja malo dlje, kot je običajno, približno sedem do deset dni.«

Upepeljujejo samo na dveh lokacijah

V Mariboru velja nekoliko drugačen postopek sprejema pokojnika kot na primer v Ljubljani. »V primeru, da pokojnik umre v bolnišnici, ga prevzamemo na patologiji, kjer ga tudi ustrezno pripravijo, v posebni, predpisani opremi. Prav tako v domovih za ostarele. Če so delavci v neposrednem stiku z okuženim pokojnikom, si morajo obleči varovalno opremo, ki vsebuje zaščito za oči, roke, nos in usta, ter telesna varovalna oblačila. Svetuje se upepelitev,« še pravijo v PogrebnempodjetjuMaribor. Dejavnost upepeljevanja sicer ne izvajajo samo za Maribor in okolico, ampak za celotni severovzhodni del Slovenije. V naši državi imamo namreč samo dve upepeljevalnici, poleg te v štajerski prestolnici še eno v Ljubljani.

V Ljubljani pa tiste, ki so umrli zaradi koronavirusa, po besedah javnega podjetja Žale z vseh krajev smrti (iz UKC Ljubljana, drugih bolnišnic, domov starejših občanov in domov občanov – domačih hiš) v najkrajšem možnem času prepeljejo v hladilnice na Tomačevski cesti 2, »kar v praksi pomeni v roku nekaj ur po podani zahtevi za odvoz«, so pojasnili.

STA
V novembru 2020 bodo tudi na ljubljanskih Žalah izvedli veliko več pogrebov kot v novembru 2019, so nam sporočili od tam.

Vmes lahko nastopi tudi obdukcija, če je predvidena. »Še vedno pa pogrebna služba prepelje pokojnika s kraja smrti (iz bolnišnice ali od drugod) tja, kjer se opravi obdukcija. Velika večina tovrstnih obdukcij za vso Slovenijo se opravi na medicinski fakulteti v Ljubljani. Prevoz je načeloma neposreden, s kraja smrti na medicinsko fakulteto,« pa nam je povedal Jože Pižem, predstojnik Inštituta za patologijo, in dodal, da je sicer delež pokojnih s covidom-19, ki jih obducirajo, manj kot deset odstotkov.

Kakšni so protokoli

Javno podjetje Ljubljanske Žale ima točno določene protokole ravnanja s preminulimi za covidom-19. Izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti poteka v skladu s priporočili NIJZ za pogrebno in pokopališko dejavnost ter njihovimi priporočili za postopanje z umrlimi s covidom-19 ali sumom na to bolezen. »Stopnja zaščite pri prevzemu pokojnika je odvisna od načina njegovega prevzema. Če je prevzet tako, da je že v dveh sanitarnih vrečah, pri delu zadostujejo kirurška maska tipa II R in nitrilne rokavice. Če pa se izvaja oskrba ali premeščanje umrlega v vreči, je potrebna popolna zaščita, od očal, vizirja in nitrilnih rokavic do mask tipa FFP2/3 in vodoodpornega zaščitnega plašča z dolgimi rokavi,« so dejali. Pojasnili so še, da je poslovitev od pokojnega pred upepelitvijo dovoljena, »odsvetuje pa se dodatno odpiranje sanitarnih vreč z umrlim«.

Čakali so dva tedna

Podjetju Žale predstavimo tudi primer bralke, ki se je ogorčena nad tem, kar se ji je zgodilo, obrnila na naše uredništvo. Povedala je, da je morala na pogreb svojega očeta, ki je umrl zaradi covida-19, čakati skoraj dva tedna. Šlo je za zamude, ki se dogajajo v vzhodnem delu države. »Ocenjujemo, da je 14-dnevno čakanje na pogreb nedopustno in nepietetno. Pogreb je treba izvesti v najkrajšem možnem času. Izvajalec pogreba se mora prilagoditi potrebam občanov in delo temu ustrezno organizirati. Zato pri nas omogočamo pogrebe v roku dveh do treh dni po prejemu popolne dokumentacije o pokojnem. Pri tem ne delamo razlike med občani glede na vzrok smrti,« so komentirali. Na Žalah sicer letos v primerjavi z enakim obdobjem lani, od januarja do oktobra 2020, beležijo za okoli pet odstotkov več pogrebov kot v obdobju januar–oktober 2019. »V novembru 2020 pa bomo izvedli veliko več pogrebov kot v novembru 2019,« so povedali.