Delo na črno

Frizerski saloni so zaprti, kako si politiki uredijo pričeske?

R.T.
27. 11. 2020, 12.19
Posodobljeno: 27. 11. 2020, 13.54
Deli članek:

Frizerski saloni so zaprti, po televiziji pa vidimo, da imajo nekateri politiki brezhibno urejene pričeske. Kako jim to uspeva?

Bobo
Del moških predstavnikov med politiki nima težav glede pričesk. Nekateri pa imajo tudi v času zaprtja frizerskih salonov skrbno negovane.

Pri reviji Frizer so vsem strankam v državnem zboru zastavili vprašanje, kdo skrbi za urejen videz njihovih poslancev. Prejeli so odgovor iz dveh strank.

Predsednica stranke SAB Alenka Bratušek in vodja poslanske skupine Maša Kociper sta sporočili, da za svojo urejenost in pričesko skrbita sami. »V primeru obiska na televiziji pa je od nekdaj običajen postopek, da se gostja ali gost pred nastopom v studiu ustavi v prostoru za masko, kjer poskrbijo za make up in po potrebi tudi za pričesko,« so nam zaupali njuni predstavniki za stike z javnostjo.

Enak odgovor nam je podala tudi predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon: »Za svojo pričesko v tem času skrbim sama. Pred dnevi so mi za nastop na TV Slovenija sicer pričesko na hitro uredili v tamkajšnji 'maski'. Pogrešam pa obisk frizerja in upam, da bo kmalu spet mogoče zagnati tovrstne storitve. Zavedam se namreč stisk vseh, ki svoje dejavnosti v tem času ne morejo opravljati. Dolžnost države je, da v času prepovedi izvajanja teh storitvenih dejavnosti z ustreznimi nadomestili poskrbi zanje in za njihove zaposlene.«

Frizerji so že večkrat opozorili, da so ukrepi privedli do razcveta dela na črno. Frizer Mič Sojer pravi, da je delo na črno v posmeh celi državi, ki ne prepreči sive ekonomije. »Na cesti vidim sveže postrižene in pobarvane ljudi. To je delo na črno, brez računa in brez varnostnih ukrepov, kar je nekorektno za vse. In še več! Tisti, ki bi nam morali biti za zgled, to še promovirajo, saj se na televizijskih zaslonih pojavljajo vsi lepo urejeni in s svežimi pričeskami,« meni Sojer in dodaja: »Za čistočo in razkuževanje v frizerskih salonih skrbimo ves čas. Strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, bi morali to upoštevati in spoštovati. Pri našem delu pa se kažejo dvojni kriteriji. Poglejte na primer zobozdravnike, ki so na svojem delovnem mestu izpostavljeni v veliko večji meri, kot smo mi. Če v tem obdobju delajo oni, ne razumem, zakaj ne bi mogli tudi mi. Spoštujem zdravstvene delavce, ki se trudijo, ampak mislim, da ljudje, ki sprejemajo odločitve, ne ravnajo, kot bi morali.«