Ob prvi razglasitvi epidemije je vlada določila, da delavcem v gospodarstvu, ki med epidemijo delajo, vsak mesec pripada 200 evrov neobdavčenega dodatka, so spomnili. Ob razglasitvi drugega vala epidemije pa so tudi delavci v gospodarstvu izpostavljeni okužbam, a so "nedopustno diskriminirani v primerjavi z delavci v javnem sektorju".

Kot so pojasnili, namreč delavcem v javnem sektorju na podlagi kolektivne pogodbe za javni sektor pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače, nekatere skupine znotraj javnega sektorja pa so upravičene še do dodatnih 30 odstotkov dodatka.

"Vlado naprošamo, da obrazloži razliko med javnim uslužbencem in delavcem v gospodarstvu, ki oba izpolnjujeta zgoraj zapisane kumulativne pogoje, saj razlike v izpostavljenosti in vrednosti življenj enih in drugih ni. Kakšen argument je v prid dejstvu, da javni uslužbenec prejme 65 odstotkov dodatka, delavec v gospodarstvu pa nič," so zapisali.

Čistilke v bolnišnicah, ki so zaposlene v zasebnih družbah in servisih, ki prek javnih razpisov prejemajo javni denar, ne zavezuje kolektivna pogodba za javni sektor. Zato jim dodatek ne pripada, bi pa jim, če bi bile zaposlene neposredno v bolnišnici. "V čem je razlika v smislu izpostavljenosti okužbam?" so vprašali v sindikatu.

Isto po njihovem velja za delavce v čistilnicah in pralnicah perila, ki izvajajo naloge pranja perila za bolnišnice. Zaposleni v teh deloviščih, predvsem v nečistih delih pralnic, so prav tako izpostavljeni okužbam, dodatek pa jim, za razliko od delavcev javnega sektorja, ne pripada, so opozorili.