Kako dolgo še?

Brezposelnih vse več, novih služb vse manj

Žiga Kariž
24. 11. 2020, 20.05
Deli članek:

Kljub vladni pomoči gospodarstvu se število na novo prijavljenih na zavodu za zaposlovanje počasi in zanesljivo povečuje, novih zaposlitev pa je veliko manj kot običajno.

Profimedia
Prostih delovnih mest je vse manj.
Koga iščejo delodajalci?
Zabeležili so precejšnjo rast povpraševanja po sestavljavcih električne in elektronske opreme, delavcih za preprosta dela pri visokih gradnjah, poklicih za zdravstveno in socialno oskrbo na domu.

Epidemija covida-19 ne prizanaša nikomur, ne posameznikom ne gospodarstvu. Ogroženo je zdravje ljudi in podjetij. Vlada sicer sprejema že šesti protikoronski paket, a kljub temu je za številne pomoč premajhna in prepozna. Posledice se kažejo v številu brezposelnih oseb. Na zavodu je trenutno prijavljenih 83.654 iskalcev zaposlitve, kar je 14.000 več kot septembra, a še vedno veliko manj od rekordnih 137.000, kolikor jih je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih oktobra 1993, ali 129.843, kolikor jih je bilo uradno brez dela januarja 2014. Kakšno je realno stanje na trgu dela, je težko oceniti, saj so številni ljudje še vedno na tako imenovanem čakanju na delo, nekateri so v karanteni, spet drugi so doma, ker zaradi ustavljenega prevoza ne morejo na delo, številni pa so prisiljeni varovati svoje otroke. Veliko bo odvisno tudi od hitrosti okrevanja gospodarstva, a skoraj zanesljivo se bo trenutna številka v naslednjih mesecih povečevala.

Denarna pomoč

Po zadnjih podatkih, ki so objavljeni na spletni strani Zavoda za zaposlovanje RS, je po petem interventnem zakonu vlogo za subvencioniranje plačila za čakanje na delo oddalo 20.034 pravnih oseb, ki so vloge vložile za skoraj 70.000 ljudi. Na podlagi vladnih ukrepov je bilo do 17. novembra izplačano 301.855.783,74 evra za ukrep čakanje na delo, 412.294,58 evra za ukrep karantena, 9.395.136,76 evra za ukrep skrajšan delovni čas in 913.822,33 evra za ukrep začasno denarno nadomestilo, skupaj 312.577.037,41 evra.

Najhuje v gostinstvu

Med registriranimi brezposelnimi osebami, ki so se na novo prijavile v evidenco, je bilo največ oseb, ki so bile zaposlene v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v dejavnosti prometa in skladiščenja ter trgovini; vzdrževanje in popravilo motornih vozil. Med njimi je bilo največ natakarjev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalcev, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov v uradih, hotelih in drugih ustanovah, tajnikov, komercialnih zastopnikov za prodajo, kuhinjskih pomočnikov, skladiščnikov in uradnikov za prodajo in nabavo, kuharjev, voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil.

Kdo zaposluje?

Kljub krizi na zavodu za zaposlovanje beležijo tudi povpraševanje po delovni sili, čeprav veliko manjše kot v enakem obdobju lani. Ob tem ugotavljajo, da se poklicna struktura ni bistveno spremenila. Še vedno po obsegu prevladujejo prosta delovna mesta za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarje, strokovne sodelavce za zdravstveno nego, natakarje, varilce.  Zabeležili pa so precejšnjo rast povpraševanja po sestavljavcih električne in elektronske opreme, delavcih za preprosta dela pri visokih gradnjah, v poklicih za zdravstveno in socialno oskrbo na domu ter drugih poklicih za zdravstveno in socialno oskrbo, kot je na primer osebni asistent za gibalno ovirane osebe, in po strokovnjakih za zdravstveno nego.