Izguba službe in zasebna druženja

Sproščanje ukrepov? Slabo kaže. Predlagali bodo podaljšanje brez sprememb

L.K./STA
24. 11. 2020, 14.57
Posodobljeno: 25. 11. 2020, 09.38
Deli članek:

O morebitnih spremembah bi se lahko pogovarjali šele takrat, ko bodo nazadnje sprejeti ukrepi pokazali učinek, to je proti koncu tega tedna.

STA
Vladi bodo predlagali podaljšanje ukrepov brez sprememb.
"Ljudje se pritožujejo, da so izgubili službe, ampak ne vedo, da je to neposredno povezano z zasebnimi druženji, ki jih še vedno imajo," je povedala Bojana Beović.

Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je za STA povedala, da bo skupina vladi ta teden predlagala podaljšanje veljavnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, o morebitnih spremembah bi se lahko pogovarjali šele takrat, ko bodo nazadnje sprejeti ukrepi pokazali učinek, to je proti koncu tega tedna.

Beovićeva je povedala, da novi koronavirus še vedno v veliki meri kroži med prebivalstvom, kljub temu da nekateri ukrepi, kot so zaprti vrtci, šolanje na daljavo itd. trajajo že mesec dni. "A nekaj je predpisati ukrep, drugo pa je njegovo upoštevanje," je dodala.

V nekaterih državah so po nekaj tednih trajanja ukrepov - denimo v Avstriji - zaznali umirjanje epidemiološke situacije, pri nas tega ni zaznati, kar Beovićeva pripisuje drugačnemu dojemanju teh ukrepov v naši družbi. K takšnemu dojemanju pa da pripomore tudi nepodpora oziroma polemiziranje o ukrepih v osrednjih medijih, je bila kritična. Kako je prišla Beovićeva do zadnjega podatka, ni razložila, omenimo pa, da na dveh največjih televizijah že več mesecev vsak dan intenzivno poročajo o nujnosti upoštevanja ukrepov, člani vlade in člani strokovne skupine, katere del je Beovićeva, pa so postali najbolj pogosti nastopajoči na televiziji. Podobno je v tiskanih in spletnih medijih.

Po njenih besedah ni smiselno kakor koli spreminjati ukrepe, dokler ne pokažejo učinka, ki ga pričakujejo proti koncu tedna. Zato bo svetovalna skupina ta teden vladi zaenkrat predlagala podaljšanje veljavnosti teh ukrepov.

Virus se širi po delovnih okoljih

Virus se več kot očitno po njenih besedah širi v delovnih okoljih, saj se v vrtcih, šolah, lokalih itd. ne more, ker so ti zaprti. Zato po njenih besedah tudi ne bodo mogli predlagati sproščanja ukrepov, ki bi olajšali delovanje gospodarstva. Da bi zaustavili širjenje v podjetjih, pa morajo podjetja sama poskrbeti tako, da preprečijo stike oziroma prenose med zaposlenimi, je dejala.

"Če ukrepe sprostimo, bomo imeli v trenutku izjemen porast okužb. Nobenega manevrskega prostora nimamo, da bi ukrepe sproščali. Če ne bomo obrnili krivulje navzdol, bomo tedne živeli z ukrepi in s takim številom bolnikov v bolnišnicah, kot jih imamo, ki komaj omogočajo dostojno obravnavo," je opozorila.

Zato je po njenem mnenju potreben družben dogovor - ali bomo poskrbeli zase, za svoje zdravje in ustrezno zdravstveno obravnavo in se bomo držali ukrepov, ali pa se jih ne bomo, "ampak potem ne more biti na strani zdravnikov, da se bodo odločali na vratih bolnišnic, ali bodo nekoga zdravili ali ne". "Če se bomo tako dogovorili, potem naj ljudje, če zbolijo, ne hodijo v bolnišnice," je dejala.

Množično testiranje

Beovićeva je komentirala tudi napoved premierja Janeza Janše o množičnem prostovoljnem testiranju prebivalstva. Po njenih besedah se svetovalna skupina nagiba k tarčnemu množičnem testiranju, torej da bi testirali tiste skupine, ki so posebej ogrožene zaradi morebitne okužbe. Ob tem se je tedensko testiranje zdravstvenih delavcev že začelo, testirali bodo tudi v domovih za starejše.

Na vprašanje, kako naj bi to potekalo in v kakšnem obsegu, pa je dejala, da Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) predlaga, da se v DSO izvaja ponavljajoče testiranje od dva do trikrat na teden. S tem bi lahko verjetno preprečili veliko okužb, čeprav dobrih raziskav na to temo še ni, je dejala.

Množično testiranje bi tako potekalo s hitrimi oziroma antigenskimi testi. Odločitev, ali bi pozitiven test potrjevali še s PCR testom, za kar so se odločili v nekaterih zdravstvenih ustanovah, pa je po besedah Beovićeve odvisna tudi od tega, v kolikšni meri je virus razširjen v populaciji. Če je veliko okužb, potem je verjetnost, da je hitri test lažno pozitiven, majhna. Če je v populaciji malo okužb, pa je verjetnost lažnega pozitivnega rezultata večja, zato je dvojno potrjevanje s PCR testom v tem primeru bolj smiselno.

Se pa strinja s pomisleki, da lahko množično testiranje prebivalstva naredi tudi škodo s tem, ko lahko pri tistih, katerih test je v tistem trenutku negativen, da občutek lažne varnosti.

Nekatera podjetja so že začela testiranja svojih zaposlenih. Beovićeva pravi, da ne bodo predlagali vladi, da bi morala vsa podjetja izvajati takšna testiranja. Tista, ki to želijo, pa se lahko odločijo, a mora testiranje potekati na reguliran način, torej morajo sodelovati z zdravstvenim izvajalcem. Torej ne morejo kar sami odvzemati brisov, prav tako mora biti izvid ustrezno interpretiran in izvedeni ukrepi, to je izolacija pozitivnih, je še dodala.