Kadrovski stampedo Janševe vlade

Koalicija do zdaj izvedla najmanj 182 kadrovskih imenovanj

Mi.K.
22. 11. 2020, 19.30
Deli članek:

Koalicija je pred kratkim na izredni seji državnega zbora zatrjevala, da je do zdaj opravila le 40 kadrovskih zamenjav. Po naših podatkih je koalicija takšno številko dosegla že v četrtem tednu vladanja, do zdaj pa je opravila najmanj 182 imenovanj.

STA
Opozicija je na izredni seji državnega zbora vladno kadrovanje označila za brutalno.

Državni zbor je pred dvema tednoma na zahtevo opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB razpravljal o vladnem kadrovanju v državnih ustanovah in gospodarskih družbah. Vlada je zagotavljala, da so bile menjave zakonite in da je za učinkovito delo vlade nujno, da določene položaje zasedajo ustrezni kadri.

Torej Nina Pirnat ni bila primerna za direktorico Nacionalnega inštituta za javno zdravje, bila pa je najbolj primerna za vršilko dolžnosti direktorice direktorata za zdravstveno varstvo, na to mesto jo je namreč po razrešitvi imenovala vlada.

Koalicija prejšnji vladi Marjana Šarca, v kateri sta sedeli tudi današnji koalicijski stranki SMC in Desus, očita 252 kadrovskih menjav. Ob tem niso pojasnili, da je šlo pri 98 menjavah za spremembo v sestavah štabov civilne zaščite.

Po navedbah koalicijske poslanke Monike Gregorčič iz SMC je aktualna vlada v pol leta izvedla okoli 40 menjav. Ta podatek drži le polovično. Vlada je izvedla okoli 40 menjav, a je to številko po javno dostopnih podatkih dosegla že v četrtem tednu vladanja.
Po naših podatkih je vlada v 253 dneh izvedla vsaj 182 kadrovskih menjav (celoten seznam hranimo v uredništvu), Šarčevi vladi pa očitajo, da je v 548 dneh izvedla 252 menjav.

Kadrovski manevri

Vlada je svoj kadrovski pohod v času epidemije koronavirusa začela že na ustanovni seji, ko je obglavila vodstvo policije in vojske.
V javnosti so najbolj odmevale razrešitve na vrhu policije, finančne uprave, vladnega urada za komuniciranje, statističnega urada in urada za preprečevanje pranja denarja.

Od marca je vlada Janeza Janše opravila še menjave na čelu 37 direktoratov. V svete javnih zavodov in drugih ustanov je na novo imenovala najmanj 33 ljudi (NIJZ, UKC Maribor, Splošna bolnišnica Ptuj, bolnišnica Šempeter, inštitut za vode, Javna agencija za knjigo RS, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Splošna bolnišnica Izola, Zavod za šport Planica, Socialno-varstveni zavod Hrastovec, Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga).

Zamenjala je tudi 16 članov različnih upravnih odborov (zavod Protokolarne storitve RS, zavod za blagovne rezerve, urbanistični inštitut). 

Ob tem je v nadzornih svetih zamenjala 27 članov (Sodo, DRI, Slovenski državni gozdovi, RTV Slovenija, Eles, 2TDK, Športna Loterija, Casino Bled, Casino Portorož, Hit, Borzen, Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja).

STA
Vlada je na prvi seji razrešila generalno direktorico policije Tatjano Bobnar in načelnico generalštaba SV Alenko Ermenc.

V 182 kadrovskih odločitvah sicer niso upoštevana soglasja, ki jih vlada daje za nekatera imenovanja v različne institucije. Strokovno in laično javnost je razburila odločitev vlade, da direktorju pedagoškega inštituta Igorju Ž. Žagarju ne izda soglasja k vnovičnemu imenovanju za nov petletni mandat. Žagar je bil sicer na javnem razpisu edini kandidat z vsemi potrebnimi pogoji. Prejel je tudi soglasno pozitivno mnenje znanstvenega sveta inštituta, katerega člani so zaposlene raziskovalke in raziskovalci. Vlado so pred dvema tednoma pozvali, naj svojo odločitev prepričljivo utemelji ali pa Žagarju izda soglasje, a je njihov poziv naletel na gluha ušesa.

Prav tako niso upoštevana imenovanja državnih sekretarjev ali podaljšanje statusa vršilca dolžnosti. Vlada je med drugim to naredila v primeru vršilca dolžnosti direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja Ivane Kopine, ki je nekdanji dolgoletni občinski svetnik SDS v občini Straža.

Upoštevane niso niti menjave oziroma imenovanja, ki so jih izvedli nadzorni sveti družb, v katerih ima vlada večino predstavnikov.

Zgodovina števcev

Največja koalicijska stranka SDS je v preteklosti opozarjala na politična kadrovanja, a vedno v vlogi opozicijske stranke. Pri tem se je posluževala tudi manipulacij. Prvak SDS je leta 2012 po prvih treh mesecih svoje druge vlade v državnem zboru zatrdil, da je vlada v tem času opravila 312 imenovanj in 150 razrešitev. Druga Janševa vlada je torej v treh mesecih opravila več zamenjav kot Šarčeva vlada v letu in pol.

Janša je ob tem leta 2012 zatrdil, da naj bi predhodna vlada Boruta Pahorja v enakem primerjalnem obdobju opravila 155 razrešitev in 730 imenovanj. Med zamenjave so v SDS šteli na primer tudi predstavnike študentov, ki jih je v vladnem svetu za študentska vprašanja zamenjala študentska organizacija, ker so zaključili študij.

Ob tem velja omeniti, da se je števec kadrovskih menjav Pahorjeve vlade, ki ga je imela stranka SDS objavljenega na svoji spletni strani, ob zaključku Pahorjeve vlade ustavil pri 218 zamenjavah v slabih treh letih.