Pod svobodnim soncem

Tudi brezdomcem usiha vir zaslužka

Robert Marin
21. 11. 2020, 19.30
Posodobljeno: 21. 11. 2020, 20.01
Deli članek:

Brezdomci so ena najranljivejših skupin že v običajnih razmerah, v času spoprijemanja z epidemijo, ko je »ostati doma« ena glavnih manter zaščitnih ukrepov, pa je zanje še težje. Natančnih podatkov o tem, koliko brezdomcev imamo, statistični urad nima. V socialnovarstvene programe jih je vključenih od 2000 do 4000, poleg njih pa obstaja še morje »prikritih«.

Bobo
Krize so v zgodovini s seboj prinesle varčevanje in restriktivne ukrepe, ki so socialne probleme potisnili še bolj na stran.

Veliko brezdomnih se že v običajnih razmerah težko znajde in potrebuje podporo pri vsakdanjih opravilih, dnevne spremembe njihovega življenjskega okolja pa s seboj prinašajo nove stiske, poudarja Jean Nikolič iz društva Kralji ulice, tudi avtor oddaje o brezdomstvu Klopca pod svobodnim soncem na Radiu Študent.

»Prihodnji meseci bodo za osebe, ki živijo na socialnem robu, zelo težki. Če pogledamo v preteklost, so krize s seboj prinesle varčevanje in restriktivne ukrepe, ki so socialne probleme potisnili še bolj na stran. Skrbi nas, da bo vse več ljudi potrebovalo pomoč nevladnih in humanitarnih organizacij, vseh problemov pa brez prave politične volje ne bomo zmogli uspešno reševati,« poudarja Nikolič. V luči protikriznih ukrepov in priporočil za zajezitev širjenja okužb so tudi v društvu Kralji ulice morali prilagoditi oziroma omejiti delovanje. V tem pogledu je najopaznejši precejšen upad prodaje časopisa, ki se pač prodaja neposredno, pri čemer ne gre brez osebnega stika. Pred enim mesecem, ob svetovnem dnevu brezdomstva 10. oktobra, je STA poročal, da ga prodaja približno 60 ljudi manj kot v začetku leta, ko ga je prodajalo 180 ljudi, število prodanih izvodov pa je z 20.000 padlo na 14.000.

Novembra se je prodaja prepolovila

Kot pravi Nikolič, so številke novembra spet strmo padle, naklada je padla na 9000 izvodov. Oktobra je časopis prodajalo 124 ljudi, novembra trenutno 101, prodajalce pa je zdaj dodatno prizadela ukinitev javnega potniškega prometa. Distribucija sicer poteka le v Ljubljani in na Obali, člani pa se po prevzemu izvodov sami odločajo, kje bodo prodajali časopis. »Kralje in kraljice boste srečali v vseh večjih mestih v Sloveniji. Edina regija, v kateri nismo prisotni, je Pomurje. Najbolj smo seveda zastopani v Ljubljani in okolici, številka se trenutno giblje med 60 in 70 aktivnimi osebami, ki ponujajo časopis. Sledi Maribor z okolico, kjer časopis trenutno aktivno ponuja 20 oseb, prisotni smo tudi v Kopru, Izoli, Kranju, Medvodah, Celju, Škofji Loki, Postojni, na Vrhniki ...« pojasnjuje sogovornik.

Kako naj brezdomec ostane doma?

Glede na to, da so brezdomci že tako med najbolj ogroženimi člani naše družbe, nas je zanimalo, katere probleme je še posebej razgalila kriza epidemije. »Izrazito se je pokazalo, da so brezdomne osebe na mnogih področjih odvisne od pomoči nevladnih in humanitarnih organizacij, zakonodajalci pa pri sprejemanju ukrepov na brezdomne praviloma ne pomislijo. Vedno znova se pojavlja isto vprašanje. Kako naj brezdomna oseba spoštuje koronaukrepe? #ostanidoma, hora legalis, redno umivanje rok ob pomanjkljivem dostopu do tekoče vode in toaletnih prostorov, pa še bi lahko naštevali,« pojasnjuje Nikolič.

Brez socialne države, brez upanja

Za brezdomne ljudi bo po Nikoličevih besedah ustrezno poskrbljeno, ko bo stanovanjska politika zagotovila dovolj varnih nastanitev za vse, a kaj ko se problematika ob razbijanju socialne države samo poglablja. »Naj pripomnim, da so zavetišča, kjer že tako zelo primanjkuje postelj, začasna rešitev, ki brezdomstva ne odpravljajo, hkrati pa opozarjam, da tudi nastanitve ne bodo rešile izziva brezdomstva, če ne bomo delovali preventivno v smislu preprečevanja brezdomstva. Če imaš dom, lahko začneš reševati svoje težave. Brez doma je nemogoče doseči stabilizacijo in izboljšati svoje življenje,« poudarja naš sogovornik.

Novice Svet24
Na notranjem ministrstvu so obljubili, da bodo policisti vladne odloke tolmačili »življenjsko«, a izkušnje s terena pravijo, da ni tako.

Policija zakon tolmači neživljenjsko

Kakšne pa so izkušnje kraljev in kraljic s policijsko uro in obveznim nošenjem zaščitnih mask v javnosti? »Osebe, ki spijo na prostem, se ne morejo umakniti v zavetje štirih sten. Ne preostane jim drugega, kot da se skrijejo z oči javnosti, si poiščejo skrite kotičke, kjer lažje uidejo morebitni kazni. Kot rečeno, brezdomni v sprejetih vladnih odlokih niso omenjeni, za prepoved gibanja med 21. in 6. uro pa sicer na ministrstvu pravijo, da bodo ustrezni organi odlok tolmačili 'življenjsko'. Brezdomni naj bi bili torej pri izdajanju kazni izjema. Med člani in članicami našega društva lahko vseeno potrdimo več izdanih kazni za zadrževanje na prostem po 21. uri, ena od članic naj bi denimo prejela dve v roku pol ure, po neuradnih podatkih naj bi bilo izdanih tudi nekaj kazni zaradi nenošenja zaščitne maske v javnosti,« pojasnjuje Nikolič.