Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je na današnji novinarski konferenci že uvodoma napovedal, da bodo že v prihodnjih dneh začeli pripravljati sedmi paket. Razmere se namreč tako hitro spreminjajo, je pojasnil, da se jim morajo prilagajati iz meseca v mesec. Dialog z gospodarstveniki in sindikati ne bo izostal, je napovedal.

Fiksni stroški

V šestem paketu so se, tako Počivalšek, poleg ukrepov, ki pomagajo celotnemu gospodarstvu, še posebej osredotočili na težave najbolj prizadetih panog in malega, najbolj ranljivega gospodarstva.

Šesti protikoronsko paket bo »težek« približno eno milijardo evrov.

S strani gospodarstvenikov so bili opozorjeni, da bo za številne velika ovira to, »da lahko ukrepe koristijo samo podjetja, ki imajo do države poravnana vse davčne in druge obveznosti. Vendar lahko ta podjetja, že na podlagi prejšnjih paketov, zaprosijo za odlog obveznosti in s tem izpolnijo ta pogoj«. »Konkretne rešitve so pisane na kožo delovno intenzivnih panog, kot so, denimo, turizem in industrija srečanj. Poleg ukrepov subvencioniranja, čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa in državnih poroštev za bančne kredite, uvajamo tudi nove ukrepe, s katerimi bomo podjetjem delno pokrili njihove fiksne stroške, kar je v prejšnjih paketih manjkalo,« je povedal Počivalšek.

Ključni ukrep šestega protikoronskega paketa je tako po njegovih besedah »povračilo nekaterih fiksnih stroškov«. »Podjetja bodo lahko prejela sredstva za pokrivanje fiksnih stroškov za obdobje od 1. oktobra do konca leta, torej za čas treh mesecev.« Upravičene so pravne in fizične osebe, ki so registrirane pred 1. septembrom letos »in imajo vsaj enega zaposlenega ter samozaposleni in družinski poslovodje«. Do pomoči bodo upravičena podjetja, ki so jim letni prihodki padli za vsaj 40 odstotkov. Znesek, do katerega bodo upravičena podjetja, pa bo izračunan na podlagi določenega odstotka od njihovih prihodkov od prodaje v letu 2019. Fiksni stroški so ocenjeni kot »10 odstotkov prihodkov od prodaje, kar mesečno znese nekaj manj kot odstotek letnih prihodkov«.

Ukrep zajema pokrivanje najemnim, nadomestilo za sklad stavbnih zemljišč, zavarovalne premije in stroške energije.

počivalšek
STA
Zdravko Počivalšek

Na osnovi tega bodo tista podjetja, ki ocenjujejo, da bodo prihodki v obdobju od oktobra do decembra letos padli za 40 do 70 odstotkov, »prejela 0,6 odstotka letnih prihodkov od prodaje«. Tista, ki jim bo promet padel za več kot 70 odstotkov, »pa bodo prejela 1,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje«. Dodatni pogoje je, da lahko pomoč po tem ukrepu znaša največ 1000 evrov za zaposlenega na mesec za omenjeni kvartal, najvišji znesek, ki ga lahko prejmejo podjetja, pa se omeji na tri milijone evrov oziroma do 800.000 evrov za tista podjetja, ki so ustanovljena po 1. oktobru 2019, je dodal Počivalšek. Upravičenci bodo morali na Finančno upravo RS predložiti izjavo o ocenjenem izpadu prihodkov do konca leta, izplačilo pa bodo prejeli 20. v naslednjem mesecu.

Druge rešitve

Počivalšek je omenil tudi nekaj rešitev, ki jih je predlagalo njegovo ministrstvo in ki so bile vključene v šesti protikoronski paket, denimo: virtualno izvajanje sej in skupščin s pomočjo elektronskih sredstev, pri čemer so določili, kako potekata udeležba in glasovanje ter v Zakonu o notariatu spremenili odločbo glede preverjanja identitete na virtualni skupščini; podaljšali so obdobje za oddajo vlog za moratorij kreditov pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za podjetja v težavah in pri javnih skladih. Podjetje v težavah bo lahko vlogo podalo najpozneje v 12 mesecih po preklicu epidemije, kreditojemalci pa bodo lahko na javni sklad vlogo za moratorij obveznosti naslovili najpozneje do 30. junija 2021.

Uspešni ukrepi

Da so dosedanji ekonomsko-socialni ukrepi uspešni, je Počivalšek navedel visoke bonitetne ocene, ki jih Slovenija »uživa pri mednarodnih finančnih inštitucijah«, kar je omogočilo »izjemno ugodno zadolževanje«.

Kompromisi

Ponovil, da je kriza zdravstvena in ekonomska, zato je pri sprejemanju »ukrepov nujno iskanje kompromisov«. Temu je dodal, da treba razumeti stisko ne le zdravstvenega sistema, temveč tudi gospodarstva. »V vsakem primeru pa je zdravstvo, varnost zdravja na prvem mestu,« je poudaril, »gledati pa moramo obe strani.«

O minimalni plači

»Uveljavitev tega zakona s 1. januarjem bo, če ne najdemo neke druge rešitve, direktno prizadela vsaj 10.000 zaposlenih oziroma bomo izgubili delovna mesta, in to posebej na tistih področjih, govorim geografsko in po vsebini, kjer ne bo bomo imeli druge rešitve. Zato sem naslovil prošnjo na sindikalno in na delodajalsko stran, da se sestanemo, da se do tega vprašanja, ki je izredno občutljivo in težko, obnašamo odgovorno in poskušamo najti rešitev,« je dejal in dodal, da bodo rešitev našli v začasnem odlogu uveljavitve tega zakona oziroma poiskali drugo.