koliko denarja?

Zagon Muzeja osamosvojitve Slovenije v volilnem letu

Mihael Korsika
5. 11. 2020, 20.05
Deli članek:

Na ministrstvu za kulturo kljub slabim gospodarskim obetom in negotovim potekom epidemije novega koronavirusa načrtujejo, da bodo v letu parlamentarnih volitev 2022 namenili denar za zagon Muzeja osamosvojitve Slovenije.

Posnetek zaslonske slike
Na odprtju Muzeja osamosvojitve Slovenije so prevladovali člani SDS.

Predvolilna kampanja za redne parlamentarne volitve leta 2022 se je očitno že začela. Ministrstvo za kulturo kljub slabi gospodarski sliki, proračunskemu primanjkljaju in nejasnosti, koliko časa bo pandemija koronavirusa po svetu vplivala na svetovno gospodarstvo, načrtuje zagon Muzeja osamosvojitve Slovenije v letu 2022.

Ministrstvo za finance je v torek prek svoje spletne strani javnost obvestilo, da je bil predlog proračuna za leto 2022 dopolnjen tako, da so bila sredstva znotraj finančnega načrta ministrstva prerazporejena za namen zagona projekta Muzej osamosvojitve Slovenije. Ministrstvo za finance smo povprašali, koliko denarja je predvideno za zagon in iz katerih postavk so bila sredstva prerazporejena, a so vprašanja posredovali ministrstvu za kulturo, od koder pa nam do zaključka redakcije niso posredovali odgovorov.

Dva muzeja?

V Sloveniji sicer od konca leta 2016 obstaja Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je v središču prestolnice ustanovilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). 

Prvi predsednik združenja je bil aktualni notranji minister iz vrst SDS Aleš Hojs. VSO je tudi sicer tesno povezano s trenutno največjo vladno stranko SDS. Izmed političnih strank so se odprtja Muzeja slovenske osamosvojitve udeležili le člani SDS, med drugim predsednik stranke in aktualni premier Janez Janša ter generalni sekretar združenja, dolgoletni član SDS in aktualni generalni sekretar vlade Božo Predalič. Poleg njiju so se slovesnega odprtja udeležili še tedanji poslanec SDS in aktualni državni sekretar v kabinetu premierja Žan Mahnič, tedanja evropska poslanka Patricija Šulin ter tedanja generalna sekretarka SDS in aktualna poslanka SDS Alenka Jeraj.

Velja spomniti, da ministrstvo za kulturo, ki načrtuje zagon Muzeja slovenske osamosvojitve spada pod okrilje SDS, katerega mediji kulturne delavce in nevladne organizacije označujejo za pijavke, ki so že leta prisesane na državni proračun. Ne vseh, le tiste, ki z njimi ne delijo političnih nazorov.

Združenje za osamosvojitev Slovenije je denimo od leta 2015 do konca lanskega leta po podatkih spletne aplikacije Erar iz proračuna dobilo 547.884 evrov, v tem obdobju pa je zabeležilo skupno za 582.345 evrov prihodkov. »Na trgu« je tako združenje v štirih letih pridobilo 34.461 evrov oziroma manj kot šest odstotkov vseh sredstev.

Navdušenje nad muzeji

Navdušenje SDS nad muzeji, ne sicer nad tistimi, ki ohranjajo spomin na drugo svetovno vojno, ni novo. Prva vlada Janeza Janše je leta 2006 podprla pobudo prvaka SNS Zmaga Jelinčiča o ustanovitvi Letalskega muzeja Zahodnoevropske unije v Sloveniji. Muzej bi domoval v največji piramidi na svetu, saj bi bila steklena piramida po načrtih visoka kar 148 metrov.

Zmago Jelinčič je kot takratni predsednik Letalske zveze Slovenije za zasnovo muzeja letalstva Zahodnoevropske unije od vlade dobil 10 milijonov takratnih tolarjev (41.000 evrov), a stavbe nikoli niso začeli graditi.

Sanj o muzeju je bilo dokončno konec leta 2010, ko se je Zahodnoevropska unija, ki je predstavljala obrambno zavezništvo iz časov hladne vojne, razpustila.