Infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Mateja Logar je danes povedala, da je tam hospitaliziranih 140 bolnikov s covidom-19, od tega 29 na enoti za intenzivno terapijo.

Zaradi povečanja potreb v UKC oddelke, ki so namenjeni oskrbi bolnikov z manj hudimi stanji, spreminjajo v oddelke za intenzivno terapijo. Selijo se tudi na ostale lokacije z bolniki, ki ne potrebujejo intenzivne nege: na orotopedsko kliniko  in v Bolnico Petra Držaja. 

Na 26 uradnih usposobljenih posteljah na intenzivni enoti imajo torej še tri dodatne bolnike. Normalno število intenzivnih postelj na infekcijski kliniki je deset, je opozorila Logarjeva.

Bolniki, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, so lahko hospitalizirani tudi več tednov

Ko so bolniki v bolnišnici, tam ostanejo vsaj od 10 do 14 dni, saj toliko časa približno traja, da se njihovo stanje izboljša do te mere, da ne potrebujejo več kisika in gredo lahko v domačo oskrbo. V intenzivnih enotah pa je trajanje hospitalizacije še daljše. Pri bolnikih v intenzivni enoti traja vsaj 10 dni, včasih tudi več tednov. "Če imamo velik dotok bolnikov, se kumulativno število močno povečuje, ker je odpustov iz bolnišnice bistveno manj kot dnevnih sprejemov," je pojasnila Logarjeva. 

Povprečna starost na oddelku intenzivne nege je 65 let

V preteklosti so bili v bolnišnici tudi otroci s koronavirusom, ki so bili stari manj kot leto. 

Povprečna starost bolnikov s covidom-19 na intenzivni enoti ljubljanske infekcijske klinike je okoli 65 let, na oddelku so tudi mlajši bolniki. Najmlajši bolnik, ki je v intenzivni enoti, je star 42 let, na navadnem oddelku (med polnoletnimi) pa bolnica, ki je stara 33 let.

Dva otroka s covidom-19, ki se trenutno zdravita na navadnem oddelku v ljubljanskem kliničnem centru, potrebujeta dodatek kisika, to je tudi razlog, zakaj sta bila sprejeta v bolnišnico.

Testiranje rizičnih skupin

V svetovalni skupini so ministrstvu za zdravje predlagali, naj se v prihodnje testira zgolj tiste, pri katerih se pričakuje težji potek bolezni, zaposlene v domovih za starejše ter bolnišnicah in tiste, ki imajo z ljudmi veliko stikov pri svojem delu. "Na potek epidemije to, koliko ljudi testiramo, nima posebnega vpliva," je prepričana Logarjeva, ki je pojasnila, da se bo število potrjenih okužb res zmanjšalo, da pa se lahko spremeni tudi način spremljanja:  v sistem bi sporočali tudi osebe, ki imajo klinično potrjeno okužbo, ne pa tudi laboratorijsko.