janez poklukar bobo
Bobo
Direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar je že prejšnji teden opozoril, da se bo naš zdravstveni sistem srečal z obremenitvami, kot jih še ni bilo.

Že dolgo je jasno, da bo v boju z epidemijo covida-19 več težav v pomanjkanju zdravniškega osebja kot pri zagotavljanju opreme in prostora. Bolnišnice so se najprej obrnile po pomoč k študentom in upokojenemu osebju, v preteklih dneh pa sta tako univerzitetni klinični center (UKC) v Ljubljani kot v Mariboru prošnjo za kadrovsko pomoč naslovila na vse koncesionarje. V Ljubljani so ubrali celo malce ostrejše tone in so v prošnjo za pomoč zapisali tudi, da bodo, če bi njihova prošnja ostala neuslišana, preklicali soglasja, ki so jih podali zdravnikom, ki poleg dela v kliničnem centru opravljajo zdravniško dejavnost kot zasebniki.

Čakanje na koncesionarje

Kljub temu je bil odziv bolj kot ne medel. Kot je pretekli teden povedal direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar, so odzive sicer prejeli, a je bolj ali manj vse ostalo na ravni dogovarjanj in usklajevanj. Kot so nam povedali v kliničnem centru, so jim z dejanskimi kadrovskimi okrepitvami pomagali le iz Diagnostičnega centra Bled, od koder je prišlo pet medicinskih sester. V Mariboru so se najprej odzvali le trije koncesionarji, včeraj pa so nam povedali, da se je situacija že izboljšala in so prejeli številnejšo pomoč. Kot kaže, se bodo razmere v naslednjih dneh zboljšale tudi v Ljubljani, za kar je poskrbel minister Gantar, ki je z odredbo začasno zaustavil vse nenujne zdravstvene storitve. V odredbi, ki je začela veljati v nedeljo, je zapisano tudi, da se koncesionarji lahko vključujejo v delo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki izvajajo bolnišnično zdravstveno dejavnost, v okviru dejavnosti in na območju, kjer koncesionar opravlja koncesijsko dejavnost.

Pomoč z vseh strani

Tako v kliničnem centru pričakujejo, da se bo na njihov poziv zdaj odzvalo večje število medicinskega osebja iz zasebnega sektorja, ki se bo pridružilo 11 že upokojenim medicinskim sestram, ki so se odzvale klicu na pomoč. Kot so nam povedali v kliničnem centru, so klicali 90 upokojencev in upokojenk, ki so nekdaj delovali v naši največji zdravstveni ustanovi. Precej velik je tudi odziv študentov in študentk, ki so septembra opravili kar 24.000 ur dela, kar ustreza delu 140 zaposlenih. Koliko koncesionarjev se bo pridružilo boju zoper epidemijo, naj bi bilo bolj znano konec tedna. V zdravstvenih zavodih neprestano potekajo tudi prerazporeditve znotraj posameznih oddelkov. Kot je včeraj povedal dr. Zlatko Fras, strokovni direktor interne klinike v UKC Ljubljana, bi lahko z njihove klinike na delo s covid pacienti prerazporedili največ 40 zdravnikov od 180 zaposlenih, na pomoč bi lahko odšlo tudi do deset odstotkov medicinskih sester.

Boj za pravice medicinskih sester

Da bi lahko okrepili negovalno osebje, so zdravniške organizacije prejšnji teden prav tako predlagale, da se začasno suspendira akt o kompetencah v zdravstveni in babiški negi, ki da na ključnih deloviščih ovira operativno delo. Omenjeni akt je namreč naredil razliko med diplomiranimi medicinskimi sestrami in tistimi s srednjo šolo ter slednjim odvzel del kompetenc in jim prepovedal izvajanje določenih rutinskih opravil, ki jih je večina sester dolga leta počela rutinsko. Tako številne sicer usposobljene sestre danes ne smejo priskočiti na pomoč, ker nimajo dovolj visoke stopnje izobrazbe. Na predlog so se ostro odzvali v zbornici za zdravstveno nego, ker so izpostavili, da omenjeni akt ni kriv za pomanjkanje izkušenega in strokovno podkovanega osebja. Predlogu nasprotujejo tudi v strokovnem združenju izvajalcev zdravstvene in babiške nege, kjer pa so priložnost izkoristili za to, da so opozorili, da je po njihovem mnenju celoten dokument o kompetencah škodljiv.