osem poslov

Revizor našel "elemente kazenske odgovornosti" pri Petrolovih poslih v času Berločnika

B.K./STA
23. 10. 2020, 21.49
Posodobljeno: 23. 10. 2020, 21.50
Deli članek:

Posebna revizija večjih poslov družbe Petrol od začetka leta 2015 do odhoda nekdanje uprave pod vodstvom Tomaža Berločnika oktobra lani je ugotovila nepravilnosti pri osmih od 30 pregledanih poslov. Revizor meni, da nekatere pomanjkljivosti predstavljajo podlago za odškodninsko odgovornost, zaznal je tudi elemente morebitne kazenske odgovornosti.

STA
Tomaž Berločnik

Družba BDO revizija je na podlagi sklepa skupščine z 12. decembra lani pregledala 30 poslov nad milijon evrov, sklenjenih med 1. januarjem 2015 in 24. oktobrom 2019, za pridobivanje in odsvajanje dolgoročnih finančnih naložb, druge vrste investicij (razen energetske obnove javnih objektov) in sponzorske pogodbe.

Kot kaže povzetek poročila delničarjem o posebni reviziji poslov, ki ga je Petrol danes zvečer objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze, je revizija nepravilnosti ugotovila pri poslih, ki so se nanašali na družbe Mbills, Zagorski Metalac, Petrol Beograd, Vjetroelektrarne Glunča, Petrol Hidroenergija, Atet, BH Petrol Oil Company in Abciti.

V teh primerih je šlo za nakupe lastniških oz. poslovnih deležev teh družb in v nekaterih primerih tudi dokapitalizacije ali za ustanovitev družb. Ugotovljene nepravilnosti so se nanašale na kršitev določb statuta glede obveznega soglasja nadzornega sveta, na odsotnost ravnanja z zahtevano stopnjo skrbnosti ali na podcenjenost ekonomske upravičenosti posla.

Revizor za več primerov meni, da bo morala družba v morebitnih postopkih zoper nekdanje člane uprave škodo dokazovati z mnenji izvedencev ustreznih ekonomskih strok ali ocenjevalcev vrednosti podjetij.

Pri pregledu poslov pa je revizor zaznal tudi elemente, "ki bi lahko utemeljevali tudi morebitno kazensko odgovornost uprave". "Zaradi interesov morebitnih sodnih postopkov okoliščine v zvezi s tem pregledom posebej niso razkrite," so navedli.

Revizijo je skupščina izglasovala na predlog družb Vizija Holding in Vizija Holding Ena ter Slovenskega državnega holdinga.

Skupščina je bila sicer namenjena iskanju odgovorov na to, zakaj je prišlo do sporazumnega odhoda uprave pod vodstvom Tomaža Berločnika. Nadzorniki so trdili, da je ta izgubila njihovo zaupanje zaradi malomarnosti in nestrokovnosti pri pripravi gradiv o načrtih za obdobje 2020-2022, Berločnik, ki je upravo vodil s članoma Rokom Vodnikom in Igorjem Stebernakom pa, da je bil odhod potreben zaradi razhajanj glede nadaljnje strategije družbe.