Novo zapiranje

"Žebelj v krsto mestnemu turizmu"! Kdo bo preživel do pomladi?

G.G./STA
23. 10. 2020, 10.44
Posodobljeno: 23. 10. 2020, 11.10
Deli članek:

V turizmu ukrepi zaradi koronavirusa niso vse prizadeli enako. Mestni hotelirji so doživeli katastrofo.

Bobo
Hoteli v mestih so največji poraženci koronakrize.

Mestni hotelirji si še niso opomogli od prvega vala epidemije in spomladanskega zapiranja hotelov, nova zaustavitev njihovega delovanja pa pomeni žebelj v krsto mestnemu hotelirstvu, ocenjuje predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor ljubljanskega hotela Slon Gregor Jamnik.

"Hotelska resnica v Sloveniji je zelo različna," je stanje v hotelirstvu v Sloveniji za STA danes ocenil Jamnik. "Govorimo lahko o dveh svetovih."

Turistični boni so namreč na hotelsko panogo v Sloveniji vplivali zelo neenakomerno. Zmagovalci so hotelirji na Obali, v Alpah in v termah, saj so ponekod v poletni sezoni beležili celo boljše rezultate kot lani.

Povsem drugače pa je v mestih, saj so mestni hoteli tudi čez poletje v veliki meri samevali. Ob tem so jeseni običajno v mestnih destinacijah veliko prometa ustvarjali s kongresi, poslovnimi dogodki in individualnimi poslovnimi gosti, letos pa je kongresni turizem praktično zamrl.

"Novo zapiranje pomeni žebelj v krsto mestnemu turizmu," je dejal Jamnik. Do konca leta tako mestni hotelirji pričakujejo padec prometa za 90 odstotkov.  Jamnik sicer poudarja, da se je virus preveč razširil in da je situacija postala nevarna. Zato se strinja, da se tudi hotelska dejavnost zapre za mesec dni ali kolikor bo po ocenah imunologov pač potrebno. "Potem pa čim prej odprimo nazaj."

Decembrsko upanje

V Ljubljani tako hotelirji upajo, da bodo uspeli zajeti vsaj del decembrskega vrveža, med drugim so v prazničnem času v Ljubljano tradicionalno radi prihajali Italijani. "Hoteli so decembra tradicionalno dobro popolnjeni," je spomnil.

Opuščanje nabora storitev

V Hotelu Slon in City Hotelu Ljubljana so se sicer že spomladi zavedali, da se situacija v mestih čez poletje ne bo izboljšala. Tako so že po prvem valu epidemije začeli opuščati nenujni nabor storitev, pri čemer so število zaposlenih postopno zmanjšali za 60 odstotkov. "Nismo le odpuščali; imeli smo tudi študente, nekatere pogodbe so se iztekle, nekateri so se upokojili," je pojasnil Jamnik.

Kljub vsem sprejetim ukrepom pa bo za marsikaterega hotelirja preživetje izziv. Ne gre namreč le za situacijo do konca leta, ampak do prihodnje pomladi, saj do takrat ni moč pričakovati izboljšanja situacije, je spomnil Jamnik. "Prepričan sem, da bomo do pozimi še vsaj enkrat zaprti," je dejal. Spomladi pa nato upa na kombinacijo ugodnega vremenskega vpliva ter morda tudi že cepiva, ki bi omogočila povratek v bolj normalno življenje.

"Do pomladi je vprašanje, koliko hotelirjev bo preživelo in na kakšen način," je ob tem dodal Jamnik. "Problem je, da imamo milijonske zneske negativnega denarnega toka. To se dogaja tudi velikim, ne le majhnim in obrobnim," je opisal. To pomeni, da je treba iskati likvidnostna sredstva na trgu, banke pa posamičnim lastnikom pomagajo, drugim pa ne. Vprašanje je denimo, kako zdravo je bilo njihovo poslovanje v preteklosti in ali imajo hipoteke na nepremičnine.