bartolo lampret (na desni)
STA
Bartolo Lampret, nekdanji tiskovni predstavnik, alternative vidi v pooblastitvi občinskih redarjev.

V nočnem času velja prepoved gibanja med 21. in 6. uro zjutraj. Tehnično ne gre za policijsko uro, temveč za omejitev gibanja in prepoved zbiranja ljudi, tako se imenuje vladni odlok. S tem ukrepom se je Slovenija pridružila delom Francije in Belgiji, ki sta prav tako uvedli ta ukrep.

Odlok prepoveduje vse prireditve, maše z verniki, poroke v vseh regijah, tudi v obalno-kraški regiji, ki je še edina na oranžnem seznamu. Prav tako je vlada umaknila do zdaj veljavno pravilo, da lahko prebivalci iz oranžne regije še naprej prehajajo v rdeče regije. Meja statističnih regij ne bo več mogoče prečkati niti zaradi koriščenja turističnih rezervacij. Še naprej pa je mogoče koristiti rezervacije turističnih namestitev v domači statistični regiji.

Pritožbo na ustavno sodišče glede tega odloka je že napovedal pravnik Andraž Teršek, ki bo sprožil pobudo za presojo ustavnosti. »Oboje je očitno protiustavno,« meni Teršek.

Želijo še policijska pooblastila vojski

A vlada s temi ukrepi ni zadovoljna. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs že drugič letos poziva opozicijo k aktivaciji 37. a člena Zakona o obrambi, s katerim bi Slovenski vojski začasno omogočili delna policijska pooblastila pri varovanju meje. K temu ga poziva sama policija oziroma njen vršilec dolžnosti direktorja Andrej Jurič, ki je to Hojsu predlagal pretekli teden. Vlada za aktivacijo potrebuje dvotretjinsko parlamentarno večino, zato je odvisna od dobre volje opozicijskih strank.

»Zaradi situacije s covidom-19, ki postaja težka, odgovorna, zahtevna, so potrebni dodatni resursi policije. Ti resursi so omejeni, ne morejo biti hkrati na nalogah, ki jih zahteva epidemiološka situacija, in na južni meji,« je zatrdil premier Janez Janša. Če za varovanje meje ne pooblastimo vojakov, tedaj ima država samo še možnost prositi za pomoč policiste partnerskih držav, je alternativa, ki jo vidi premier.

»Odlok, s katerim je uvedena policijska ura med 21. in 6. uro, seveda povečuje obremenjenost policije, kar bo vladi služilo kot dodaten argument za prepričevanje opozicije,« je pojasnil Bartolo Lampret, nekdanji tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor. »Vendar ta obremenitev ne bo tako velika, kot se morda zdi v tem trenutku. Policijska ura in prepoved obratovanja lokalov po 21. uri bosta namreč pomenila zmanjšanje temeljnih nalog policije. Manj bo kršitev javnega reda in miru na javnih krajih ter prometnih nesreč, najbrž tudi s tem povezanega kriminala.«

Pomaga lahko civilna zaščita, potencialno tudi občinski redarji

»Odlok pa daje pooblastilo tudi vpoklicanim pripadnikom civilne zaščite, ki šele v primeru, da kršitve ne morejo preprečiti oziroma prekiniti z opozorilom, o kršitvi obvestijo policijo je dejal Lampret.

»Ker se tudi število nedovoljenih migracij v tem času zaradi vremenskih razmer zmanjšuje, bo policija imela dovolj resursov za nadzor odloka. V skrajnem primeru pa bi lahko vlada odlok dopolnila tudi tako, da bi za nadzor pooblastila občinske redarske službe,« Lampret vidi mogoče alternative.

Ni objektivnih okoliščin, ki kličejo po 37.a členu

»Objektivnih okoliščin, zaradi katerih bi bila potrebna aktivacija 37.a člena zakona o obrambi, ni in jih nikdar ni bilo. Število nezakonitih prehodov državne meje je letos po podatkih policije celo nekoliko nižje kot v enakem lanskem obdobju,« je opozoril Lampret.

»Tak člen in tak sklep vlade seveda omogočata zlorabe. Vojska bi lahko patruljirala tudi po glavnih cestnih povezavah v državi. Najbrž vojaki ne bi opravljali policijskih pooblastil denimo v Ljubljani. Vendar bi njihovo povečano gibanje po cestnih komunikacijah in morebitne kontrole 'drugje, kjer se izvajajo aktivnosti, ki so povezane z nezakonitimi prehodi beguncev oziroma migrantov', ustvarjali konstanten vtis izrednih razmer in mobilizacijo ljudi v begunsko problematiko oziroma stran od vsakodnevnih težav,« je povedal Lampret, ki je opozoril, da je Hojs k podobnemu pozival že spomladi, ko je policiste potreboval za nadzor medobčinskih meja.

Ko je Hojsu ta poskus propadel, je predlagal premestitev policistov nadzornikov državne meje v notranjost, kar pa spet ni mogoče, saj ti nimajo znanja za delo v notranjosti države, meni Lampret.

Lampret: Vlada želi policiste za zatiranje protestov

»Kaže pa tudi, da se vlada pripravlja na vroč političen in protestniški konec leta,« je predstavil svoje domneve Lampret. »Na zadnjih protestih je policija zoper protestnike ponovno začela uporabljati silo in izrekati kazni. Za ta namen potrebuje predvsem v Ljubljani več policistov kot sicer. Ker je to število omejeno in ker je policija vedno kadrovsko podhranjena, jih je v Ljubljano treba pripeljati od drugod.«