Tudi covid-19

Izračunali so, koliko nas stane onesnažen zrak

G.G.
21. 10. 2020, 08.35
Posodobljeno: 16. 12. 2020, 16.36
Deli članek:

Ko smo v preteklih letih gledali posnetke ljudi z maskami v velemestih na Kitajskem ali v Indiji, se je le redko kdo zdrznil. Takrat še ni bilo koronavirusa, maske so nosili in jih še nosijo tudi zaradi onesnaženosti zraka.

Profimedia
V Milanu in v Padski nižini so najbolj problematični zimski meseci. Kombinacija prometa, industrije in vremenskih razmer kvari zrak.
Študija Univerze Harvard je pokazala, da je stopnja umrljivosti zaradi covida-19 približno 15 odstotkov višja na območjih, kjer je v letih pred izbruhom pandemije prišlo tudi do porasta ravni onesnaženja s trdimi delci.

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) prispeva onesnaženost zraka h kar sedmim milijonom predčasnih smrti. Rablji so znani: pljučne bolezni, rakava in kardiovaskularna obolenja, v zadnjih letih pa so našli trdne dokaze, povezave med izpostavljenostjo onesnaženemu zraku in nevrodegenerativnimi boleznimi, kot so denimo Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen in multipla skleroza.

Kaj pa v Evropi? Slabih 800.000, kar tudi ni majhna številka, saj predstavlja eno osmino vseh smrti v Evropi. To so le skrajne posledice, upoštevati pa je treba še manj očitne, ki pa prispevajo k slabši zdravstveni sliki osebe in naroda nasploh. In prav to, kakšni so družbeni stroški zdravstvenih storitev zaradi onesnaženja zraka, je preučila raziskava Evropske zveze za javno zdravje (European Public Health Alliance) v sodelovanju z mednarodnim konzorcijem nevladnih organizacij v javnem interesu. Pri raziskavi je sodeloval tudi Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR). Študija skupno vključuje kar 432 evropskih mest s 130 milijoni prebivalcev iz 30 držav. V Sloveniji je raziskava zajela Ljubljano in Maribor.

Profimedia
Ko pride v Ljubljanski kotlini do temperaturnega obrata, se trdi delci zadržujejo nizko.

Geografski faktor

V raziskavi so zajeti učinki, ki jih je mogoče pripisati onesnaženju zraka z drobnimi trdnimi delci (PM10 in PM2,5₅), ozonom in dušikovimi oksidi. V Sloveniji so največja težava mikroskopski drobni delci, zlasti v hladnejšem obdobju in v mestih v kotlinah, kjer pride do inverzije, ko se na dnu kotline ustvari jedro hladnega zraka. Zato so mesta ob morju, izpostavljena vetru in pogostejšim padavinam (na primer deli Anglije, Nizozemske, Finske, Tenerifi) najbolj varna pred tovrstno onesnaženostjo.

Celotno poročilo si lahko preberete TUKAJ.

Onesnaženje kot družbeni strošek

Na posameznega prebivalca se je blaginja leta 2018 v povprečnem evropskem mestu zmanjšala za 1250 evrov. Ta vrednost ustreza 3,9 odstotka dohodka, zasluženega v mestih. Nujno je omeniti, da so med mesti velike razlike. V Bukarešti skupno zmanjšanje blaginje znaša več kot 3000 evrov na prebivalca letno, v mestu Santa Cruz de Tenerife v Španiji pa manj kot 400 evrov. V številnih mestih v Bolgariji, Romuniji in na Poljskem družbeni stroški, povezani z zdravstvenim varstvom, znašajo od 8 do 10 odstotkov zaslužka. Večina teh stroškov se nanaša na prezgodnjo umrljivost. V 432 preiskovanih mestih je povprečni delež stroškov zaradi umrljivosti znašal 76,1 odstotka skupnih družbenih stroškov. Po drugi strani pa stroški zaradi obolevnosti znašajo 23,9 odstotka.

V Ljubljani so stroški onesnaženega zraka dosegli 2,2 odstotka ustvarjenega bruto domačega proizvoda, v Mariboru pa 3,4 odstotka. Ljubljana in Maribor sta sicer edini slovenski mesti, vključeni v raziskavo. 

V absolutnem smislu je London mesto z najvišjimi družbenimi stroški; leta 2018 se je blaginja 8,8 milijona prebivalcev zmanjšala za 11,38 milijarde evrov. Londonu sledita Bukarešta z letno izgubo blaginje v vrednosti 6,35 milijarde evrov in Berlin z izgubo 5,24 milijarde evrov.

Pomembnost prometnih politik

Na kakovost zraka sicer, kot so v Inštitutu za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj zapisali v sporočilu za javnost, v veliki meri vplivajo transportne navade ljudi. Te pa so odvisne od prometnih politik, vzpostavljenih na državni in mestni ravni, zato imajo vlade na tem področju pomembno vlogo. Obstaja namreč pozitivna korelacija med deležem lastniških avtomobilov oz. časom vožnje na delo in stopnjo onesnaženja zraka, opozarjajo avtorji študije.

Družbene stroške je treba upoštevati v času odločanja o prometnih politikah, ki vplivajo na mobilnost v mestih, pa tudi med načrtovanjem prehoda z motorjev z notranjim zgorevanjem na alternativne rešitve brez emisij oziroma z nizkimi emisijami, vključno z e-mobilnostjo. Prometne politike, ki izboljšujejo kakovost zraka, so lahko koristne tudi za javno zdravje, če spodbujajo povečano telesno aktivnost, kot sta hoja ali kolesarjenje.

Profimedia
Z več omejitvami, manjšimi pravicami, a z enako onesnaženim zrakom.

Onesnaženje zraka in covid-19

Raziskovalci opozarjajo tudi, da bi bili stroški, izračunani v raziskavi, verjetno še višji, če bi upoštevali tudi stroške pandemije bolezni covida-19. Komorbidnost (sočasna prisotnost več bolezni) je pomemben dejavnik umrljivosti bolnikov z boleznijo covid-19, med najpomembnejšimi pa so ravno komorbidnosti, povezane z onesnaženjem zraka, so poudarili. Več raziskav je dokazalo, da slaba kakovost zraka običajno poviša stopnjo umrljivosti obolelih s covidom-19, zato so družbeni stroški zaradi slabe kakovosti zraka verjetno višji od opredeljenih v tej raziskavi.