Danes je pred kamere stopila tudi vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović in dejala, da v Sloveniji beležimo izjemen porast novih primerov okužbe. Po številu novookuženih v zadnjih 14 dneh se po njenih besedah bližamo najbolj obremenjenim državam v Evropi.

"Ne skrbi nas najbolj, koliko je okuženih, težava nastane, ko se začne povečevati število tistih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje," je spomnila in dodala, da je na intenzivni negi trenutno okoli 60 bolnikov s koronavirusom, dva od teh potrebujeta zunajtelesno dovajanje kisika v telo.

Sredi novembra v bolnišnicah tudi do 680 bolnikov s covidom-19

Bojana Beović je izrazila zaskrbljenost zaradi velikega deleža pozitivnih, kljub temu da je vsak dan opravljenih veliko brisov. Ob tem je dejala, da je po ocenah aktivno okužen približno en odstotek prebivalcev. 

Beovićeva je v nadaljevanju dejala, da je bilo slovensko zdravstvo že dolga let pred epidemijo zelo krhko, stiske so predvsem kadrovske. "Vsako dodatno breme novih bolnikov pomeni, da ne moremo več opraviti vsega dela in da je treba razmišljati o tem, kdo je tisti bolnik, ki ima prednost. Ne gre za to, da bi govorili o problemu zdravstva, da zdravstvo ne zmore, ampak da ljudje nimamo več dobre možnosti, da bomo prišli do zdravnika, ko ga bomo potrebovali," je pojasnila. Če so te številke še obvladljive, napovedi za naslednje tedne niso ravno optimistične, je posvarila. Če bodo ukrepi, ki jih je sprejela vlada, učinkoviti, lahko po besedah infektologinje v drugi polovici novembra pričakujemo med 480 in 680 bolnikov s covidom-19, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje, od tega od 80 do 190 tistih, ki bodo potrebovali intenzivno zdravljenje.

"Sedaj smo v fazi, ko si izjemno želimo ustaviti ta val, ki bo velik, četudi bodo ukrepi učinkoviti".

Beovićeva: Ukrepi v Sloveniji primerljivi z ukrepi v drugih državah

Vodja strokovne skupine je zagotovila, da so novi ukrepi zasnovani na strokovnih kriterijih, ki so usmerjeni k preprečevanju prenosa. "V idealnih razmerah bi si želeli, da bi preprosti ukrepi zadostovali, a to ni delovalo, morda tudi zato, ker vanje nismo verjeli in jih upoštevali," je ocenila.

Glede na epidemiološke podatke se virus pri nas najbolj pogosto širi pri zbiranjih in druženjih. Pri oblikovanju ukrepov se opirajo tudi na poročila in raziskave iz sveta, raziskave, ki kažejo, da je širjenje virusa najbolj učinkovito tudi v gostinskih lokalih, barih, do neke mere tudi v športnih dvoranah. Infektologinja je zato prepričana, da zaostritve, ki ji jih je sprejela slovenska vlada, primerljive s tistimi v drugih državah.