Slovenija

Tožilstvo zavrglo ovadbo parlamentarne komisije glede oškodovanja NLB

C.E./STA
19. 10. 2020, 12.53
Posodobljeno: 19. 10. 2020, 12.54
Deli članek:

Tožilec Specializiranega državnega tožilstva Ivan Pridigar je po informacijah spletnega portala 24ur zavrgel ovadbo preiskovalne komisije DZ, ki je leta 2018 ovadila bančnike NLB zaradi spornih poslov švicarske članice skupine NLB, s katerimi naj bi banko oškodovali za 400 milijonov evrov. Navedbe v ovadbi po mnenju tožilca niso bile potrjene.

Bobo
Fotografija je simbolična

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu, ki jo je vodil Anže Logar (SDS), je bančnike ovadila zaradi domnevno nepravilnega kreditiranja pri züriški družbi NLB Interfinanz oziroma zaradi nezakonitega poslovanja družbe na območjih Hrvaške, Srbije in Črne gore. Vendar po mnenju tožilca ti očitki niso konkretizirani, vložena kazenska ovadba pa da ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi raven suma lahko dvignili na nivo razlogov za sum, kar je pogoj za dodatno zbiranje dokazov v skladu z zakonom o kazenskem postopku.

"Pri tem je treba izpostaviti, da očitki preiskovalne komisije v predmetni kazenski ovadbi niso z ničemer konkretizirani, niti iz dokumentacije, priložene končnemu in dodatnemu poročilu, ne izhaja, na kakšni podlagi je preiskovalna komisija zaključila, da naj bi očitana dejanja bila storjena v času od 1. januarja 1997 do 24. aprila 2015 ter zakaj naj bi zaradi poslovanja družbe NLB Interfinanz prišlo do oškodovanja družbe NLB v višini 400 milijonov evrov," je po poročanju portala zapisal tožilec.

Preiskovalna komisija DZ je zaradi škode, ki naj bi nastala NLB zaradi poslovanja NLB Interfinanz (ta je zdaj v likvidaciji), kazensko ovadila Alojza Jamnika, Boruta Staniča, Davida Benedeka, Gorazda Jančarja, Tomaža Lavriča, Mirana Vičiča ter neznane osebe v nadzornem svetu NLB. Ovadili so jih zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja in nevestnega dela v službi.

Tožilec je še zapisal, da so kljub nepopolnim navedbam v ovadbi iskali minimalne možnosti za nadaljevanje postopka. Zato so od NLB in NLB Interfinanz skušali dobiti podatke in dokaze, ki bi se nanašali na posle švicarske družbe, v katerih naj bi bila, po navedbah komisije, oškodovana NLB. Tožilstvo je tudi pri švicarskih pravosodnih organih poizvedovalo glede morebitnih kazenskih in predkazenskih postopkov zoper osumljence, zaradi dejanj na škodo NLB Interfinanz.

Vendar iz posredovanega odgovora NLB, kakor tudi iz dokumentacije, ki je priloga poročil preiskovalne komisije, po mnenju ne izhaja, da bi bila NLB z izpostavljenimi posli oškodovana.